Mestna občina Celje ponosno druga na lestvici najbolj zadolženih

Med mestnimi občinami je na prebivalca bolj zadolžen le Koper.

Sašo Bizjak

V torek so celjski mestni svetniki v dvorani Narodnega doma izpeljali sejo mestnega sveta. Čeprav ni šlo le za nujne, izredne točke dnevnega reda, so jo poimenovali izredna seja. "Zato, ker smo v izrednih razmerah, in zato, da smo se izognili tveganjem, ki jih lahko predstavlja sestajanje odborov in komisij," je pojasnil župan Bojan Šrot.

732

evrov na prebivalca je zadolženost celjske mestne občine

Točk namreč niso poprej predebatirali posamezni odbori in komisije, zato je svetnik Darko Jojić iz Celjske neodvisne liste tokrat pred svetniki, namesto - kot običajno - pred člani odbora za gospodarstvo, premleval dileme, ki so se mu pri sprejemanju letošnjega rebalansa porajale. Predvsem ga je šokiral podatek, da je občina zadolžena za 35 milijonov evrov in da so po zadolženosti na prebivalca na kar drugem mestu. "V Celju znaša zadolženost 732 evrov na prebivalca, v Mariboru 720, v Ljubljani 642, prvo mesto neslavne lestvice pa ima Koper z 871 evri. To so javni podatki, bom pa vesel, če me bo kdo demantiral," je dodal.

Zadolženost še nič ne pove

Podatki o zadolženosti občine ne držijo, je zatrdil župan, celoten dolg je nekoliko nižji, znaša 34,8 milijona evrov. Ostalega pa ni mogel zanikati. "Bomo delali na tem, da bomo prvi na lestvici," je nekoliko sarkastično dodal. "Vedno je zanimivo, kako nekatere skrbi zadolženost prebivalcev kot občanov. Nič pa nas ne skrbi, koliko smo dolžni kot državljani. Polovico tega dolga je država nakopala državljanom zgolj s pomočjo Grčiji, da ne govorim še o vsem ostalem. Predvsem pa je pri zadolženosti pomembno, kolikšno breme predstavlja v odnosu do proračuna (mi ga plačamo tri milijone na leto) in koliko nam še ostane investicijskega denarja. Predvsem pa je velika razlika med občinami. Nekaj so podatki o zadolženosti, drugo pa, kaj vse mora kdo še zgraditi. Mi smo edini v Sloveniji, ki imamo urejene komunalne odpadke, priključki na kanalizacijsko omrežje se bližajo 85 odstotkom. Tudi tu smo marsikje prvi ali celo daleč prvi," je nadaljeval in poudaril, da zato zadolženost z nobenega vidika ni problematična. "Je tudi smiselno, dokler bodo na voljo evropska sredstva za razne projekte. Ne moremo reči, da zato, da se ne bomo dodatno zadolžili, projekta ne bomo izvedli. Ker enkrat ga bomo morali in potem ga bomo morali zgolj z lastnimi sredstvi."

Desusovi svetnici ostali doma

Na začetku izredne seje je Bojan Šrot povedal, da sta se dve svetnici stranke Desus opravičili, podrobneje pa o tem, zakaj ju ni, ni govoril. Kot smo izvedeli na Večeru, pa sta svetnici občinsko upravo opozorili, da je v času covida-19 nedopustno izpeljati sejo v prostoru, kjer ne morejo vsakemu svetniku zagotoviti 20 kvadratnih metrov prostora. In ker po njunem mnenju pogojev za varno izvedbo seje niso izpolnili, se je nista udeležili.

Med pravkar odobrenimi projekti je denimo gradnja še manjkajočega dela kanalizacijskega omrežja; gre za 11,1 milijona evrov vreden projekt, na katerega so se prijavili skupaj z občinama Štore in Vojnik. Vse tri bodo dobile 5,9 milijona evrov nepovratnih sredstev. Konkretneje je celjski del projekta vreden skoraj 5,8 milijona evrov, sofinanciran pa bo v višini 3,9 milijona evrov. Tako bodo zgradili več posamičnih odsekov kanalizacije v skupni dolžini 15,4 kilometra. Na novo bodo na čistilno napravo v Celju ali Škofji vasi priključili 402 objekta in dvanajst črpališč. Gre za velik uspeh, saj so bila, kot dodaja Šrot, v tej finančni perspektivi zelo omejena sredstva za gradnjo komunalne infrastrukture.

Ceste na repu prioritet

Nato se je Šrot - še vedno v odgovoru svetniku, ki je opozoril na zadolževanje - razgovoril o stanju cest v občini. "Na eni od prihodnjih sej se bomo morali vsebinsko spoprijeti tudi s problematiko cestnega omrežja. Imamo zelo veliko cest na prebivalca, za ceste pa malo namenimo in so v slabem stanju. Ne vem, ali veste, da imamo 30 kilometrov kategoriziranih občinskih cest v makadamski izvedbi, kar je nekorektno do nekaterih naših občanov, na drugi strani pa je vzdrževanje takšnih cest drago. Denarja za ceste nimamo; mi letno za ceste namenimo okoli 2,5 milijona evrov, kar je bistveno premalo. Zadnja leta, ko so bila bolj leta suhih krav, smo velik del tega denarja, ki smo ga namenjali socialnim transferjem, vzeli ravno s cest. Imamo pa na srečo dobro stanje na področju vrtcev, šol ... Čaka nas sicer še gradnja prizidka k Osnovni šoli (OŠ) Hudinja - zaradi epidemije so za letos načrtovano gradnjo prestavili, čeravno drugje gradbeni projekti potekajo na polno - in II. osnovni šoli, ampak v glavnem imamo tu stvari dobro urejene, kdo drug pa jih morda nima," se je vrnil k osnovni tezi o pomenu zadolževanja.

Za župana Bojana Šrota dolg ni problem.

Igor Napast

Ob koncu Šrotovega dolgega pojasnjevanja je svetnik Jojić dodal, da je na to opozoril zato, ker se v naslednji finančni perspektivi pričakuje večji delež soudeležbe. "Torej lahko pričakujemo, da bomo evropske projekte lahko peljali le z dodatnim zadolževanjem, ki bo prišlo do konca," je še opozoril. Šrot pa ga je pomiril, da je "finančna prihodnost Celja v redu".