Milijoni za čistejši zrak v Celju

Celje desetletja sodi med območja, na katerih so mejne vrednosti koncentracij za prašne delce PM10 presežene. Po novem odloku, ki ga je v začetku meseca sprejela vlada, si v Celju v povezavi z ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka lahko obetajo 24,7 milijona evrov, od tega za področje ogrevanja 5,5 milijona, za ukrepe na področju prometa pa 19,2 milijona. A katere ukrepe to dejansko prinaša, župan Bojan Šrot še ne ve. Na razpis, s katerim bi lahko kupili še več mestnih avtobusov na stisnjeni zemeljski plin (CNG-pogon) in razširili polnilnico za ta plin, namreč še kar čakajo.

Kritično do vozil na vodik

Kot je na zadnji seji mestnega sveta opisal Šrot, so iz proračuna morali umakniti gradnjo druge faze polnilnice na stisnjeni zemeljski plin. "Čakamo na ponoven razpis Eko sklada za vozila na CNG-pogon. Zato smo ne nazadnje to polnilnico v prvi vrsti sploh zgradili in kupili mestne avtobuse na to gorivo, ki je ekološko bistveno bolj sprejemljivo kot dizel ali bencin. Nameravali smo kupiti še vozila za potrebe naših javnih podjetij na ta pogon in seveda dodatne avtobuse, da bomo lahko razširili linije Celebusa na druga območja, kar je zaenkrat zaradi omejenega števila avtobusov neizvedljivo," je opisal Šrot.

Znano je, da je Eko sklad nazadnje obljubil sofinanciranje pri nakupu avtobusov na vodik. Gre za projekt, na katerega so računali na Mestni občini Velenje, a tudi tam so se stvari zataknile: še vedno čakajo na obljubljeno sofinanciranje postavitve polnilnice. Celjski župan je do tega kritičen. "Ne vem, ali imamo kje v Sloveniji kakšen avtobus na vodikov pogon. Ne vem niti, kje ga bodo polnili. Vse to je še v precej eksperimentalni fazi. Upam, da se bo vzpostavilo nazaj prejšnje stanje, da se bo financiralo tudi nakup vozil na CNG-pogon. Morebiti bo to v okviru te zadnje odločitve, ki jo je država sprejela in s katero nam namenja 25 milijonov evrov za izboljšanje kakovosti zraka. Promet je velik onesnaževalec zraka. Ne samo z delci PM10, ampak tudi s črnim ogljikom, delci PM2,5 in drugim. A v tem trenutku ne znam povedati, ali bo v okviru tega ukrepa možno kupiti vozila za javni potniški promet," je še izpostavil Šrot.

​Kakovost zraka zadnja leta že boljša

Nato je dodal, da je v Celju kakovost zraka že bistveno boljša, kot je bila pred petimi leti. "Je pa malce odvisno od tega, kakšno je vreme, kakšna je zima (koliko se Celjani ogrevajo, op. p.), Celje je pač v kotlini. Pozimi, če ni prevetrena, presegamo izmerjene vrednosti delcev PM10." Kot so dodatno pojasnili na Mestni občini Celje, je iz poročil o kakovosti zraka, ki jih pripravlja Agencija RS za okolje, razvidno, da so na merilnem mestu Celje - bolnišnica v obdobju od leta 2013 do 2018 izmerjene letne vrednosti delcev PM10 v zraku znašale od 28 do 32 mikrogramov na kubični meter in niso presegale mejne letne vrednosti 40 mikrogramov. "Znižuje se tudi število dni, ko so izmerjene dnevne vrednosti nad mejno vrednostjo. Lani je bilo takšnih dni 23, v letu 2018 35 (kar je še dopustno), v letu 2017 49, v letu 2016 52 in v letu 2015 70. Zrak v mestu bo gotovo še čistejši, ko bodo uresničeni vsi načrtovani projekti trajnostne mobilnosti in ko bo država zgradila obvoznico. Tranzitni promet gre namreč še vedno skozi mesto, kar je nedopustno," opozarjajo.

​Še več zamenjav okolju neprijaznih peči

V Celju so sicer v preteklih dveh letih končno naredili velik korak k zmanjšanju prometa. Končno je zaživel mestni avtobus na stisnjeni zemeljski plin, mesto je dobilo tudi sistem za izposojo koles, ki ga konstantno širijo in dopolnjujejo. "V MOC zagotavljamo čistejši zrak s širjenjem plinovodnega omrežja in daljinskega ogrevanja, energetsko obnovo javnih zgradb," še dodajajo. Občina h kakovosti zraka vsako leto doprinese tudi s podeljevanjem občinskih subvencij gospodinjstvom za zamenjavo zastarelih kurilnih naprav s sodobnimi, okolju prijaznejšimi načini ogrevanja, tako za individualna gospodinjstva kot za toplotne postaje v stanovanjskih in javnih objektih. Letno tako razdelijo 50 tisoč evrov, tokrat pa bodo lahko zaradi pomoči države za zamenjavo kurilnih naprav namenili pet milijonov evrov.