Katja Sinkovič, ki je po izobrazbi magistrica znanosti s področja javne uprave in najmlajša od treh hčera, je svoje začetke opisala kot tipično zgodbo s slovenske kmetije: "Nekdo nadaljuje delo. Da ne bo kdo narobe razumel, mene nihče ni silil v to, prej nasprotno. Mami si je celo želela, da bi ostala v službi. Ampak sem se po spletu naključij odločila, da bom nadaljevala to tradicijo, ki je pri hiši že pol stoletja." Kmetija je bila izrecno živinorejska, usmerjena v pridelavo mleka. Tako so pred nekaj več kot sedmimi leti registrirali dopolnilno dejavnost za predelavo mleka, pred dobrimi štirimi leti pa je od očeta prevzela kmetijo. Mlada prevzemnica kmetije Katja Sinkovič iz manjšega kraja Buče v občini Kozje je skupaj s svojo družino kmetijo pripeljala do prestižne nagrade Zlata sončnica s področja predelave, ki jo podeljujejo Kmečki glas, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Agrobiznis. Komisija je kmetijo ocenila za primer pozitivne prakse predelave mleka, kjer so z inovativnimi pristopi pripeljali v slikovito kozjansko gričevje številne kupce.
Začetki na domačem štedilniku
Mlada kmetica in predelovalka mleka je po končanem študiju in opravljenih pedagoških in andragoških izpit predavala tudi na Ljudski univerzi v Rogaški Slatini. V zimi po zaključenih obveznostih se je udeležila tečaja predelave mleka: "To me je zelo navdušilo in sem rekla, da imamo to vse doma in lahko začnem delati. In res sem začela v kuhinji na štedilniku v loncu." V istem letu so v podjetju iz domačega kraja Ekod odprli domačo pekarno v Podčetrtku z vizijo, da v ponudbo vključijo tudi domače mlečne izdelke. "Tako so vključili naše izdelke, ker so slišali, da jaz doma nekaj kuham. Z njimi smo začeli avgusta, še isto leto v jeseni pa intenzivno s šolami in vrtci. Ne vem, ali sem katero šolo ali vrtec sama poklicala. Vsi so nas sami poiskali. Dokler je vse potekalo normalno, je bilo res lepo," se spominja Sinkovičeva. Sami dostavljajo po šolah in vrtcih na celotnem njihovem območju. Pokrivajo tudi sosednje občine Krško, Senovo, Koprivnica, vse do Majšperka. Pri delu pomaga tudi partner Mitja, ki je pustil svojo službo: "Imava dve hčerki, stari štiri in deset let, in tudi že priskočita na pomoč. Pomagata pa tudi mami in ati, kolikor pač lahko."
Osvežitev iz narave
Glavne roke pri predelavi mleka so še vedno Katjine, občasno pa pomagata študentka in starejša gospa. Na kmetiji ponujajo sveže mleko, sadne in navadne jogurte, mlade sire, smutije, grški tip jogurta, skute, namaze in hit poletja zamrznjen jogurt Frozi. Izdelke ponujajo doma, v Pekarni pod gradom v Podčetrtku in v Kašči v Šmarju pri Jelšah. Prevzemnica kmetije je prejetje zlate sončnice pripisala prav uspešni zgodbi zamrznjenega jogurta. Zamislili so si ga na začetku letošnje poletne sezone. "Tako smo naredili edinstven izdelek, ki ga kmetije ne ponujajo. Ko smo ga dali v prodajo, se nam je zavrtela cela Slovenija. Tudi na račun bonov, ki so jih ljudje porabili za obisk Podčetrtka, Podsrede in so se ustavili še pri nas na porciji sladoleda," je povedala Sinkovičeva in še poudarila, da je to verjetno vrhunec njene kariere: "Razmišljam, kaj bi si še morala izmisliti, da bi to prehitelo. Mogoče bo še kakšna nadgradnja, ampak bilo pa je pravi užitek delati." Pri oglaševanju sodelujejo tudi z Visit Podčetrtek in občino Kozje, kjer pripravljajo razne programe in kmetijo vključijo tudi v izletniško ponudbo.
Na poti ne gre brez ovir
Pri prevzemu kmetije in vstopu na trg je naletela na kar nekaj ovir: "Zagotovo je administracija tista, ki marsikoga potolče, 'ubije', onemogoči pot naprej." S pomočjo razpisa so se lotili gradnje hleva, v katerega so leta 2018 preselili živino. "Velikokrat sem šla z glavo skozi zid. Če se lotiš takega projekta, potrebuješ pet let. Od temeljev do konca, da vse pripraviš tudi s papirji. Ne predstavljam si, kako pristopi nekdo, ki ni vešč tega."
Razpisi niso velika spodbuda, ker se denar izplača šele, ko je že vse narejeno
Za Sinkovičevo razpisi niso velika spodbuda: "Sredstva se izplačajo, ko je že vse narejeno, za zagon pa še vedno potrebuješ denar. Ne vem, kako se znajdejo drugi. Jaz bi tukaj naredila kakšno spremembo." Trenutno je z dvema nogama in dvema rokama v sirarni, 50 glav živine je dovolj za proizvodnjo in ne želi povečati kmetije. Trenutno, ko vse stoji, beležijo kar 90-odstotni upad. Prvih štirinajst dni po prvem zaprtju zaradi epidemije je tudi pri njih vladala panika, ker niso vedeli, kaj sledi: "Tako smo usmerili vse kanale v oglaševanje prodaje od doma in so potrošniki res prihajali kar s širokega območja k nam domov. Ti so ostali tudi za naprej. V tem drugem obdobju se mi zdi, da je vse v nekem krču. Ne vem, ali se bojimo, tudi kupna moč ljudi je manjša. Tudi to bo mimo. Sedaj res ni najbolj optimistično. Človek nima niti prostora v glavi za kakšne podvige." Pomaga tudi, da še vedno nekaj mleka odpeljejo v mlekarno.
Vztrajnost in delavnost
Ob vprašanju, kaj bi svetovala mladim, ki se odločajo za podobno pot, je povedala: "Nič ne bom rekla, saj tudi meni nihče ni ničesar preprečeval. Če ima kdo izobrazbo in lahko ima službo, v kateri bi mogoče bolj užival, naj se drži tega. Če bi mi kdo na začetku rekel, da naj odneham, verjetno ne bi, ker sem videla pred sabo pot, da izpeljemo projekt gradnje hleva do konca, da v sirarni naredim, kar sem si zamislila," je pojasnila. "Vsak se mora zavedati, da ni šale. Treba je vztrajati." Kljub pestremu urniku si ob nedeljah in praznikih vzamejo čas zase: "Res nismo veliko hodili na dopuste, zato pa zdaj več hodita moja oče in mama. Včasih vzameta zraven še vnukinji." Svoj čas si morajo dobro organizirati, saj je največ dela zjutraj, ko je treba postoriti v hlevu, otroke pripraviti za šolo: "Čez dan se umiri, stečejo druga dela. Zvečer gremo spet v hlev, sledi predelava v sirarni." Sinkovičeva tudi sama skrbi za družbena omrežja kmetije, kjer objavlja trenutke, ki jih navdihuje življenje na kmetiji. S svojo vztrajnostjo in predanostjo delu je lahko zgled in v navdih vsem: tistim, ki se podajajo na podobno pot, ali tistim, ki ubirajo drugačne poti v življenju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
