V Laškem so zaključili 3. paralimpjiski tabor za družine, ki ga organizira in vodi Zveza za šport invalidov Slovenije - Slovenski paralimpijski komite (Zveza ŠIS-SPK). "Na taborih otrokom invalidom, osebam s posebnimi potrebami pokažemo, s katerimi športi se lahko ukvarjajo. S tem dobijo konkretne informacije o možnostih športnega udejstvovanja tudi v svojem okolju. Bodisi rekreativno bodisi pozneje tudi na vrhunski ravni," je povedala Majda Vesel Kočar, predstavnica za marketing Zveze ŠIS-SPK.
Pred dvema letoma se je tega tabora udeležil tudi paraplavalec Tim Žnidaršič Svenšek, ki letos v Tokiu zastopa slovenske barve. Zato si organizatorji želijo, da bi še komu od mladih udeležencev tabora čez nekaj let uspelo, da bi se boril za olimpijsko medaljo.
Željni športnega znanja
Med 47 udeleženci iz devetnajstih družin je bil tudi Haris Muratović, plavalec, ki pa rad preizkusi tudi druge športe: "Z veseljem sem prišel, rad se vključujem v takšne stvari. Več športov ko preizkusiš, bolj začutiš te športnike, bolj začutiš, kaj je prav zate. Pozdravljam vse mlade, ki pridejo, vse starše, ki morda vplivajo na otroke, da jih vključijo v šport. Vse to je dobrodošlo, čim več je treba imeti takšnih stvari, na to se premalo opozarja." Sam se je z veseljem preizkusil v namiznem tenisu, ki ga je imel v preteklosti priložnost igrati tudi z Matejo Pintar Pustovrh, ki je prejela zlato medaljo na paralimpijskih igrah v Atenah leta 2004, na tokratnih igrah pa sodeluje kot komentatorka. Žiga Kobaševič je na taboru sodeloval s podajanjem znanja o košarki na vozičkih, sicer pa je trener reprezentance košarkarjev na vozičkih: "Tabor je postal tradicionalen, pride veliko otrok, ki so motivirani za vse športe, so željni znanja, sprašujejo, vtisi so zelo pozitivni."
Navezovanje stikov
Tabor je pomembna priložnost tudi za starše, ki se lahko spoznajo in si izmenjajo informacije in izkušnje. Jernej Rogelj je oče Brine, ki se je tabora udeležila že tretje leto. Povedal je, da je to odlična priložnost, da otroci navežejo stike, spoznavajo športe, s katerimi se lahko ukvarjajo glede na stopnjo oviranosti: "Brina se sedaj s športom ukvarja rekreativno, ima pa več ambicij. Čez leto se udeležimo tabora na Rogli, ker želi smučati, gremo na Krk, kjer imajo wakeboard, se odpravimo na kolesarske izlete. Tukaj na taboru pa dobimo res veliko koristnih informacij."
Ana Rakarić je bila s hčerko Tonjo prvič na taboru. Sedemnajstletnica že od 8. razreda trenira plavanje, sedaj zanjo iščejo še druge priložnosti. "To druženje je dobrodošlo za nas in otroke," je povedala Ana Rakarić in dodala, da pred začetkom hčerine bolezni, ki se je začela kazati po desetem letu, ni imela znanja in stika s podobnimi dejavnostmi: "Znanje sem dobila iz domačega okolja, kjer je začela trenirati plavanje. Začeli smo postopoma, ker nismo vedeli, kako se bo vključila, kaj nas čaka. Začetki so težki, vseeno pa se sčasoma pokaže, kaj otrok zmore, pokaže se samozavest. Potrditev, da se da, ne glede na ves hendikep, ki ga ima. Je dober vpliv na vsakega mladega, ki se ukvarja s športom, ki ga zmore in obvlada. Na začetku je bil prisoten strah, ki pa ga je treba vedno znova premagati." Tonja je povedala, da bi tudi sama enkrat rada nastopila na paralimpijskih igrah.
