V Celju se morajo, podobno kot v nekaterih drugih mestih, drevesa (pre)večkrat umakniti novim idejam o pešpoteh, kolesarskih poteh, nekatera pa posameznike motijo že zaradi odpadlega listja. Tako so denimo minuli teden v Celju pred I. osnovno šolo posekali šest dreves. Po tolmačenju Mestne občine Celje (MOC) zato, ker sta bili dve drevesi tujerodna pajesena, ki izpodrivata avtohtono vegetacijo, ostale štiri breze pa so imele suhe veje, dve tudi prhlo deblo, opisujejo in ob tem v isti sapi dodajajo, da bodo namesto teh dreves posadili 13 novih.
Motila prestavitev ograje
Niso pa razkrili, da so drevesa v bistvu motila načrte o prestavitvi ograje zaradi ureditve kolesarske poti. To so nam pojasnili šele v celjski območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS). "Odstranitev dreves je del projekta celovite ureditve zelenice pred šolo, za katero je ZVKDS Mestni občini Celje v juliju letos podal kulturnovarstveno soglasje. Zaradi načrtovane trase nove kolesarske poti ob obstoječem pločniku se bo historična ograja pred šolo prestavila proti stavbi za 1,40 metra," so povedali in dodali, da bo nova ograja kopija izvirne.
Kolesarske poti že, toda jih je mar nujno umeščati, kjer so stara drevesa?
Na ZVKDS sicer vedo, da so drevesa imela svojevrsten simbolni pomen tudi zavoljo dejstva, da so jih po drugi svetovni vojni tam zasadili prvi povojni učenci. A dodajajo, da bodo sedaj povsem zadostovali novi kroglasti javorji, saj da gre za tipičen vrtni element obdobja graditve šole, ki bo hkrati spomin na drevesa, ki so bila tam zasajena v času po drugi svetovni vojni in zdaj odstranjena, dodajajo. "Vzdolž ograje bo v enakomernih razmikih zasajenih 13 novih dreves vrste kroglasti javor, ki bodo s svojo relativno nizko višino in geometrijsko oblikovanimi krošnjami bolj primerni za reprezentančen prostor pred šolo. Glavna fasada šole je namreč geometrijsko bogato členjena in originalni načrti iz let 1926-1927 kažejo, da je bil temu primerno urejen tudi predvrt pred njo - z nizko zasaditvijo v geometrijsko oblikovanih gredicah, ki je glavno fasado dodatno poudarjala."
Obstajajo tudi druge poti
V neposredni bližini šole je v minulem tednu padlo še nekaj dreves. Sečnja je vedno upravičena z razlogi in mnenji tudi arboristke zunaj občine, mnenja domače arboristke Irene Ašič, ki letno uspe pozdraviti ogromno dreves, pa na občini niti ne iščejo, še manj upoštevajo. "Arboristična mnenja se lahko tudi razlikujejo. Dejstvo je, da se da stvari peljati tudi drugače. Lep primer je denimo ohranitev topolov pri mostu čez Savinjo. Ohranili smo tudi mogočno bukev v parku, ki so jo hoteli kar povoziti s sprehajalno in kolesarsko potjo. Res pa je, da sem morala pod njo dobesedno sedeti, preden se je zanjo le našla druga rešitev," se spominja Ašičeva.
Drugačnih rešitev je še ogromno, poudarja celjska aktivistka za drevesa. Mnogo dreves je sicer v Celju res bolnih, pravi, vendar bi se jih mnogo dalo tudi pozdraviti. "Če samo posadiš mlado drevo, potem pa nič več ne skrbiš zanj, že mlada drevesa zbolijo. Tak primer je novi češnjev drevored v Kosovelovi ulici. Sama sem svojim strankam rešila že ogromno dreves. Skoraj vse se da rešiti, kot pri človeku. To je celo cenejša varianta kot podiranje. Slučajno vem za primer, ko želi nekdo zgolj zato, ker se mu cvetni prah poseda po avtih, posekati drevo. Najcenejši predračun je prišel za 3500 evrov, ob tem da izvajalcu podiranja ostane še les."
Ašičeva zato ljudem polaga na srce, naj pred vsakim podiranjem vendarle razmislijo še o drugih kvalitetah, ki jih drevesa dajejo mestu. "S čim namreč čistimo zrak? S kolesarskimi stezami? Na način, da te steze umeščamo sredi najbolj starih dreves v mestu? Torej, da ne bo pomote, kolesarske steze so že super, vendar jih ni treba umeščati ravno sredi starih dreves, ki so pljuča mesta, ki nam edina čistijo zrak. Sploh pa tudi kolesarjem in pešcem godi, če se poleti lahko sprehajajo v senci dreves." Rešitve, ki bi bile v sožitju z naravo, bi bile najboljši recept. Pa tudi najcenejši, še dodaja Ašičeva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
