"Popolnoma razumem skrb Šoštanjčanov, ki je legitimna. Tu smo, da pokažemo tehnične ukrepe in pojasnimo, da je vaš strah odveč," je novi direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec danes nagovoril šoštanjske občinske svetnike. Kot smo že poročali, so izredno sejo sklicali, da bi od vodstva Premogovnika Velenje, ki med Velenjskim in Družmirskim (Šoštanjskim) jezerom odkopava premoga, dobili konkretne odgovore o spremembah na pregradi in zagotovilo, da je ta še varna. V nasprotnem primeru pa od Premogovnika pričakujejo prekinitev izkopavanja.
Sanacija je nujna
Mavec je svetnikom pojasnil, da zaradi odkopavanja premoga prihaja od pogrezanja površja, kjer lahko zastaja voda. "Da ostanejo jezera in niso prazne ugreznine, moramo prostor med njimi sanirati. Zato je prostor sanacije ugreznin naše intenzivno gradbišče, ki ga sproti saniramo. Mesečno tam odložimo od sedemsto tisoč do milijon kubičnih metrov materiala," pravi. Gre za mešanico pepela, sadre in žlindre, ki jo pripeljejo iz TEŠ. Materiala pa je, glede na ugreznine, ki nastajajo, res premalo. Nekaj si ga obetajo od gradnje tretje razvojne osi, kar verjetno še ne bo kmalu. "Delamo na tem, da pripravimo recepture iz žlindre in naravnega materiala iz kamnolomov Paka in Andraž ter Ležnega, s čimer bi dobili okoli 70.000 kubičnih metrov materiala letno," pravi vodja tehničnega področja v Premogovniku Velenje Drago Potočnik. Ob tem pa Mavec zavrača namigovanja, da naj bi pregrado sanirali tudi z zemljino z območja celjske stare cinkarne, ki vsebuje težke kovine. "Celjskih odpadkov tukaj ne bo. Vsaj ne tistih z območja stare cinkarne. Od drugod morda, a bo material pregledan," dodaja.
Vseh svetnikov niso prepričali
Skrbi so odveč
Ugreznine, ki se zažirajo v pregrado med jezeroma, so še vedno večje od količine materiala, ki je na voljo za njihovo zapolnitev. "Stanje danes ni najboljše, a je trenutno žal takšno in ga vseskozi rešujemo s tehničnimi ukrepi," pravi Potočnik. Opozorila, da je bila pregrada še pred dvema letoma za okoli 70 metrov širša, pa miri z izračuni. Ti pravijo, da je za varnost pregrade potrebno, da je ta široka najmanj 150 metrov. Tako naj bi bilo tudi ob koncu izkopavanj. Danes je med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom 360 metrov. Pri tem podžupana Viktorja Dreva skrbi, da v širino pregrade ne vštevajo le kopnega, temveč tudi širino jezer, ki so tam nastala. Drev opozarja še, da naklon nasipa od Velenjskega jezera proti Šoštanjskemu pada, slednje pa je nižje tudi od jezer, ki so nastala na pregradi.
"Kar se tiče širine, je to popolnoma varno območje. Prav tako, kar se tiče trdnosti. Zahtevana trdnost je 15 megapaskalov, dnevne kontrole nam jih pokažejo 50," zagotavlja Drago Potočnik. Marko Mavec ob tem miri, da se zaradi jezera, ki je nastalo na pregradi, proti Velenjskemu ustvarja kontratlak in da za skrb v takšnem stanju ni prostora. "Če bo prišlo do kakršnegakoli dvoma, da to območje ne bi geotehnično zdržalo, bomo prenehali izkopavanje, dokler se problem ne reši," zatrjuje Mavec. Sicer bodo na tem območju premog odkopavali do leta 2054. "Do takrat bo delovišče in do takrat se bo dnevno spreminjalo," pravi Potočnik.
Dvomi ostajajo
Kljub zagotovilom predstavniki Premogovnika danes niso povsem pomirili vseh svetnikov, je pa župan Darko Menih ob koncu sklenil, da so dobili zagotovila, da je pregrada trdna. Ob tem je tako svetnike kot župana zmotilo, da se vabilu na sejo niso odzvali na ministrstvu za okolje in prostor. "Sprašujem se, ali bomo v Šoštanju še lahko mirno živeli. Imamo pa vso pravico in prav je, da se borimo za to, kar nam pripada tudi po ustavi, ki pravi, da ima vsak pravico do življenja v čistem, urejenem in zdravem okolju," je tudi po zagotovilih vodstva Premogovnika pred skupnim ogledom pregrade dejal eden od pobudnikov izredne seje Boris Goličnik.
