Damijana Žišt
Ne gre za velikanski korak, gre za veliko drobnih korakov," je misel Petra V. Cohena, zapisana v Grajskih novicah, ki so jih pripravili gojenci in zaposleni v Prevzgojnem domu (PD) Radeče. Včerajšnji, sicer vsakoletni dan odprtih vrat, je bil zanje poseben dan, saj so jih obiskali predsednik republike Borut Pahor in pravosodna ministrica Andreja Katič ter drugi gostje. V PD Radeče, ki je edini prevzgojni dom v Sloveniji in spada pod Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, je trenutno 21 fantov in tri dekleta, ki so kot mladoletniki storili kaznivo dejanje in jim je sodišče izreklo obvezen ukrep, namestitev v omenjeni zavod. Dan odprtih vrat so zaposleni in gojenci pripravili v grajskem stilu in obiskovalcem se nam je zdelo, da smo na gradu nekaj stoletij nazaj, ko so se tam sprehajali vitezi in grajske gospodične, kovači in drugi mojstri pa so opravljali svoja dela na grajskem dvorišču.
"Ne vem, koliko so mi tukaj pomagali. Vem pa, da danes drugače razmišljam"
Pred mladimi je še veliko priložnosti
"Morda sem se z nekaterimi od vas že srečal v vzgojnem zavodu v Logatcu ali pa tudi ne. Vendar pa, ko sem poslušal življenjske zgodbe gojencev v Logatcu, ki so verjetno podobne vašim, sem ugotovil, da nas veliko ljudi, ko naletimo na nek problem, pogosto pomisli, kako težko bo rešljiv, čeprav morda sploh ni tako. Toda ko sem poslušal njihove zgodbe, njihove probleme, zaradi katerih so pristali v zavodu, sem ugotovil, da naši problemi v glavnem niso niti približno tako težki, kot so njihovi. In zdaj vem, da česar včasih ne vidijo oči, vidi le dobro srce. Zato se tukaj v zavodu oprite na pomoč vaših pedagogov in ostalih zaposlenih, ki vam bodo lahko pomagali. Mladi ste še, veliko poti je še pred vami, tukaj najdite svoje talente, znanje in tudi sami se potrudite, da si boste priborili še drugo priložnost v življenju. Verjamem, da vaša pot ni lahka, zaposleni, in s tem tudi država, se trudimo, da vam pri tem pomagamo. Polagam vam na srce, da je na koncu brezupa, ki vas je verjetno pripeljal v zavod, in ko se vam je zdelo, da vam, nihče ne more več pomagati, upanje in pomoč, ki vas pelje od tod," je mlade gojence nagovoril predsednik Pahor. Predsednik je pohvalil tudi delo zaposlenih, ki nemalokrat postanejo tudi zaupniki mladih ljudi, ki so se znašli v stiski iz različnih razlogov. "Notranja samozavest in samopodoba mladih v prevzgojnem domu sta ranjeni, zato rabijo pomoč, ki pa je ne sprejemajo takoj. Zato je potrebno veliko pedagoškega in drugega znanja ter veliko srčnosti, da ti mladi ljudje najdejo veliko sonca skozi temne oblake njihovih dosedanjih izkušenj," je dejal Pahor. Zaposlene skupaj z gojenci pa je pozval k obisku predsedniške palače.
V zavod od leta do treh let
Prevzgojni dom Radeče (PD), ki je prve mladoletnike na prevzgojo sprejel leta 1952, prej pa se je imenoval Marijin dvor, lahko sprejme 47 mladoletnikov. Stara in zelo dotrajana graščina je še vedno v lasti reda Hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega, država mesečno plačuje več kot deset tisoč evrov najemnine. Povprečno število gojencev v zavodu je letos znašalo 24. Najmlajši je bil star 15 let in pol, najstarejši pa nekaj več kot 22 let. Mladoletniki so v zavodu, ker so sodno obravnavani zaradi različnih kaznivih dejanj, sodišče jim izreče ukrep oddaje v zavod za obdobje od leta do treh let. Vzrok prestopniškega vedenja mladoletnih gojencev so pogosto čustvene in vedenjske težave ali motnje, vzgojna neuspešnost, opustitev šolanja, neurejeni družinski odnosi in eksperimentiranje z različnimi psihoaktivnimi substancami.
Nekateri se vrnejo na pravo pot, drugi nazaj v zavod
Predsednik Pahor in ministrica Katičeva sta si v spremstvu direktorice zavoda Jerice Lipec ogledala še bivalne in delovne prostore v stari graščini, kjer domuje zavod, ter se pogovarjala z nekaterimi gojenci. Predsednika Pahorja je zanimalo, kaj vse počnejo v zavodu, za kakšne poklice se lahko izobražujejo in kakšni so njihovi načrti, ko bodo izpuščeni iz zavoda.
19-letni Aleksander T. R. iz Maribora je povedal, da bo iz zavoda odpuščen do konca meseca. "Vsi me sprašujejo, kaj bom počel, ko bom prišel domov. Ne vem, najprej bom verjetno nekaj dni preživel s prijatelji in punco ter se zabaval. Tukaj sem preživel tri leta in šele leto in pol po prihodu v zavod sem imel prvi izhod domov. Ko me je oče peljal domov, se mi je zdelo, da se je zunaj ogromno spremenilo. Zato bom najprej potreboval nekaj časa, da se bom navadil na življenje zunaj. Potrudil se bom, da bom končal šolanje za trgovca in si iskal delo. Verjetno v Avstriji, saj so pri nas zelo slabe plače. Ne vem, koliko so mi tukaj pomagali, da bi se, ko bom zunaj, vrnil na pravo pot, brez kaznivih dejanj. Vem pa, da danes veliko drugače razmišljam, bolj zrelo in odgovorno, kot takrat, ko sem imel 16 let in sem pristal v zavodu," je povedal Aleksander T. R.
Direktorica jerica Lipec je še povedala, da je zanjo velik uspeh, ko vidi, da gojenci končajo šolanje, ko so v zavodu, ali ko sliši pohvale zunanjih izvajalcev, kjer delajo njihovi gojenci. Na vprašanje predsednika Pahorja, ali se kdaj gojenci in gojenke vrnejo in zaposlenim povedo, da so si uredili življenje, je Lipčeva dejala, da se tudi to občasno dogaja in da so veseli vsake vesele življenjske zgodbe. Nekateri pa se žal znova vrnejo nazaj v zavod.
