Na sejmu MOS od dežnika do cele strehe

Nekolikšna jutranja gneča na poti do sejmišča, povsem zasedene (cenejše) prenočitvene kapacitete v Celju in njegovi bližini, sejemski popusti in prešerni pogovori o oceni sejemskega dogajanja - vse to se je po dveh letih omejenega sejemskega dogajanja v knežje mesto v polni meri vrnilo z letošnjim MOS-om.

Mnogi osnovno- in srednješolci v teh dneh nimajo pouka, ker jih je šola peljala na MOS. Srednješolci so se večinoma zabavali, ko so si lahko tudi od znotraj ogledali policijska vozila pa s simulatorjem vozili letalo ali si s poganjanjem pedalov delali smutije in pokušali druge ponujene izdelke. Nekateri so obisk resneje vzeli in se že celo pozanimali, kaj vse je potrebno, če želiš registrirati svojo blagovno znamko. Spet drugi mladi pa medtem, ko jih obiskovalci spremljajo, pravzaprav tekmujejo v okviru 7. nacionalnega tekmovanja mladih strokovnjakov v poklicnih spretnostih SloveniaSkills 2022. Včeraj so se v izdelovanju cvetličnih aranžmajev pomerili cvetličarji.

Od kod surovine

Po podatkih Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je zgolj osnovnošolcev, ki si bodo ogledali Ulico obrti, več kot 2000, prihajajo pa iz 40 šol. Večinoma ti po omenjeni sejemski ulici med izdelovalci slamnikov, godal, čipk in drugimi redkimi rokodelci vihrajo z natisnjenimi vprašanji, na katera morajo najti odgovore. "Mi smo jim vnaprej zastavili različna vprašanja. Jaz sem jim zastavila širše vprašanje, ne zgolj s področja obrti, ki jo predstavljam, torej klekljanja - to je, od kod izvirajo materiali za različne rokodelske panoge," je opisala Metka Fortuna, klekljarica in vodja čipkarske šole v Idriji. "Le redki pomislijo, da je to prišlo iz narave, običajno naštevajo tuje države. Dokaz, da se o rokodelstvu pri nas veliko premalo uči," je dodala.

"Nazaj k naravi in koreninam" je deloma razumeti tudi letošnjo rdečo nit sejma - samooskrbo. A poudarek ni toliko na samooskrbi s hrano, temveč z energijo. Katerokoli že. Med najbolj obleganimi razstavljavci je sejemski prostor podjetja Etiks iz Štor. In to ker prodaja centralne peči na trdno gorivo. "Samo skozi okno poglejte! Kaj vidite? Gozd! To je prihodnost. Mislim, da je to še vedno najbolj zanesljiv vir. Cena je sicer res tudi šla gor, a ne toliko kot drugim energentom. Pa tudi do njih ni težko priti, saj vsak pozna nekoga, ki pozna nekoga, da lahko 'drva zrihta'," opiše direktor podjetja Dušan Debeljak, ki ima te dni s sodelavci še vsaj za tretjino več dela. Strah pred energetsko draginjo dela svoje, nekaj prispevajo tudi subvencije Eko sklada, saj so do njih upravičeni tudi tisti, ki stare, potratne peči na drva ali pelete zamenjujejo z novimi. "Povpraševanje je veliko. Ne samo po celi Sloveniji, po celi Evropi so že težave z nabavami peči. Proizvajalci ne morejo zadostiti vsem potrebam trga. Primanjkuje že kotlov, kaminov, štedilnikov, hranilnikov toplote, primanjkuje tudi inštalaterjev. Če danes kupite peč, boste v drugi polovici novembra dobili termin za vgradnjo," doda.

Tudi zanimanje za sončne elektrarne raste, zato je ta ponudba na sejmu precej raznolika. Izstopajo strešniki, ki že imajo integrirane sončne celice. "Ni treba več najprej kupiti navadnih strešnikov, nato pa sončne panele. Pa tudi ni treba cele hiše z njimi pokriti. To je novost na trgu. Mi smo dosedaj z njimi prekrili eno hišo," opisuje Denis Plavčak iz podjetja Sol navitas. Iznajdljivih in vedno bolj praktičnih idej za ureditev doma (tudi tistega na štirih kolesih) in okolice na sejmu nasploh ne manjka. Precej je tudi industrijske ponudbe, ki ni toliko zanimiva običajnim obiskovalcem. Spet na drugem koncu pa je zbrana ravno ponudba za široko potrošnjo. Zato lahko na sejmu te dni kupite vse od dežnika (ta je v prihajajočih dneh del obvezne opreme) do strehe.

Inovativni mladi

Posebno zanimiva je dvorana, v kateri so zbrani predvsem ponudniki kulinaričnih "samooskrbnih" izdelkov. Od sirov, oliv do salam in medu. Tisto, kar najbolj prijetno preseneča, je, da so se samooskrbe lotili predvsem mladi. Nika Poslek je diplomirana arhitektka, ki ni našla dela v svojem poklicu. "Videla sem, da ima oče, ki je čebelar, veliko povpraševanja. A nisem hotela klasične zgodbe," opisuje. Kremni med z različnimi okusi je sedaj njuna rdeča nit. "Za kremni med z izabelo smo na Finskem dobili nagrado za kulinarični spominek Evrope," doda.

Tudi Nika Pengal dokazuje, da čebelarstvo ni povezano s starejšimi, še manj samo z moškimi. Na pot čebelarstva je diplomirana dediščinarka in arheologinja, ki ni našla službe, stopila povsem samostojno: "S čebelami sem se sicer prvič srečala preko svojega nekdanjega fanta; njegov oče in dedek sta bila čebelarja. S fantom sva se razšla, s čebelami pa se je šele začela ljubezenska zgodba," pravi priznana apiterapevtka, ki se imenuje tudi Gospodična Medična.