Rozmari Petek
Po skoraj sedmih letih je videti, da se je boj občine in občanov ob avtoodpadu, ki je zrasel na pogorišču Kiva Vransko, vendarle premika z mrtve točke. V zadnjih mesecih so namreč zaposleni v podjetju Global avto, ki je v lasti Sama Feštajna, podvizano odstranjevali stare odpadne avtomobile s prostornega dvorišča. Sicer čiščenje najverjetneje ni bilo prostovoljno. Septembra lani so namreč dobili inšpekcijski obisk, ki je podjetju prepovedal razstavljanje izrabljenih motornih vozil do pridobitve okoljevarstvenega soglasja. Tega je sicer podjetje v preteklih letih vsaj enkrat že pridobilo, a sta se bližnja stanovalka Rozalija Cigler in Občina Vransko zoper njega pritožila. Kasneje so pristojni menili, da občina pri tem ne more sodelovati kot stranka v postopku, a na pritožbo Ciglerjeve so morali odreagirati.
Trenutni rezultat je, da podjetje nima okoljevarstvenega dovoljenja za razstavljanje vozil, čeprav je, kot pravijo krajani in župan Franc Sušnik, leta delal, kot da ga ima. Inšpektorat za okolje in prostor je tako septembra lani odredil, da mora izrabljena vozila, ki jih skladišči tako v halah kot na dvorišču, oddati v obrat za razstavljanje, ki izvaja tudi prevzem izrabljenih vozil. "Rok za izvedbo je bil 15. 11. 2020. Poleg tega jim je inšpektor odredil, da morajo v dvanajstih mesecih sestavne dele vozil, ki jih skladiščijo v hali, oddati v obrat za razstavljanje," so nam odgovorili na inšpektoratu. "Na zadnjem inšpekcijskem nadzoru je bilo ugotovljeno, da družba ne razstavlja več vozil, področje pa še ni povsem pospravljeno," so dodali, neuradno pa smo izvedeli, da so zadnji pregled opravili v četrtek popoldne. "Inšpekcijski postopek se bo nadaljeval do vzpostavitve zakonitega stanja," napovedujejo.
Možen velik požar
Na inšpektoratu so dodali, da se je podjetje Global avto, ki ga sedaj zastopa Sendi Stopar, zoper odločbo pritožilo, a jo je organ druge stopnje zavrnil. Za komentar smo direktorico poprosili tudi mi, saj je po hitrem pogledu na območje videti, da se v halah še vedno tare poškodovanih avtomobilov. A direktorica je zaradi osebnih razlogov te dni težje dosegljiva, zato nam do zaključka redakcije odgovorov ni posredovala.
Papirologija je eno, dejstva pa nekaj povsem drugega
Lastnik podjetja Samo Feštajn je s svojim avtoodpadom na Vranskem prisoten že od leta 2014, ko je sprva nekdanje hale Kiva Vransko le najemal, nato pa je nekatere odkupil sam, del pa jih je v lasti podjetja Žonta. Župan Sušnik je leta poskušal pristojnim dokazati, da taka dejavnost na ta prostor ne sodi. Že zato, ker je trško jedro Vranskega zavarovano kot kulturni spomenik, a na agenciji za okolje tudi julija lani niso našli razlogov, da podjetje ne bi pridobilo okoljevarstvenega soglasja. Tudi zato je občina nato novembra lani ponovno poskušala kot stranka sodelovati v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja, tokrat skupaj z domačim gasilskim društvom. Zadnji požari na avtoodpadih so jih namreč prestrašili, da bi se podobno lahko zgodilo tudi na Vranskem. "V kolikor bi na tem delu prišlo do manjšega vžiga, bi v trenutku prišlo do požara neslutenih razsežnosti, zaradi česar ima tudi tretji udeleženec nedvomno interes, da se kot PGD Vransko vključi v ta postopek. Tretji udeleženec je po zakonu namreč dolžan skrbeti za požarno varnost ter reagirati v primeru požara, pri čemer pa že sedaj glede na stanje na terenu ugotavlja, da v kolikor bo naslovni organ izdal okoljevarstveno dovoljenje, društvo takšnega požara ne bo zmoglo samo zajeziti, zaradi česar je priznanje intervencije v tem postopku nujno," so zapisali v obrazložitvi.
Čistili, a ne očistili
"Mi želimo le, da pravna država funkcionira. Za vse imamo pravne podlage, zoper hrup, za varstvo kulturne dediščine, požarno varnost, le izvajati jih je treba," dolgoletni boj strne župan Sušnik. Tudi sam sicer opaža, da je poškodovanih avtomobilov na dvorišču mnogo manj, kot jih je bilo prej, ko inšpekcija še ni hodila na obiske. "Zadnje dneve so menda dan in noč čistili," doda. Še vseeno pa meni - tako kot še več kot 700 krajanov, ki so pred leti podpisali peticijo proti avtoodpadu -, da takšna dejavnost že zaradi hrupa, potencialne nevarnosti in samega videza v center kraja ne sodi. "Morali bi videti, kakšno je bilo tukaj stanje poleti, ko so z avtoceste pripeljali kakšen poln avtobus, ga tu dlje časa popravljali, ljudje, večinoma Romuni, pa so dneve in noči presedeli pod borovci pri avtobusni postaji. Včasih je to trajalo več dni tudi zato, ker jim niso mogli takoj plačati računa za popravilo avtobusa. Dokler ga niso, jih niso spustili naprej," opisuje župan.
Kakšen bo razplet zgodbe? Bo avtoodpad, eden večjih daleč naokoli, počasi obupal ali bodo v svojem boju obupali krajani? "Res je, da so ogromne kupe, ki so bili med mano in njihovimi halami, odstranili. Nova direktorica vendarle deluje bolj odločno. A moje mnenje še vedno je, da tak obrat na naš trg ne sodi, četudi sedaj več delajo v halah, kot so poprej. Ker nekaj so zahteve o hrupu, shranjevanju tekočin in podobno, ki jih papirnato sicer morda lahko izpolnjujejo, nekaj povsem drugega pa je dejansko stanje, kar so na ogledu pred leti videli tudi župan in svetniki, sosedje pa to pogostokrat tudi slišimo," pravi Rozalija Cigler. Župan pa doda: "Podpisi 700 krajanov nekaj pomenijo. In tega ne bo mogel spregledati tudi tisti, ki bo na naslednjih lokalnih volitvah sedel na župansko mesto." Sam se namreč po šestih mandatih županovanja od tega mesta poslavlja, napoveduje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
