Naj vse več ljudi spozna Celjanko, ki je bila desetletja žrtev klevet in nerazumevanja

Pred kratkim je Pokrajinski muzej Celje izdal knjigo z naslovom Neskončno potovanje Alme M. Karlin. To znanstveno monografijo je na podlagi 23-letnega raziskovanja Alme Karlin in njene zapuščine napisala njegova kustosinja Barbara Trnovec. V prvem delu je avtorica kronološko predstavila osupljivo popotovanje Karlinove okrog sveta (izdelala je tudi pregleden zemljevid njenih potovanj), v drugem delu pa se je posvetila njeni biografiji. Knjiga naj bi pospremila razstavo o Almi Karlin, ki bi poleti gostovala na Dunaju, a so jo zaradi zdravstvenih razmer preložili. "Alma Karlin je bila pred približno stotimi leti dobro poznana evropski in slovenski javnosti, nato je utonila v pozabo. Treba jo je bilo ne le na novo odkriti, ampak tudi rehabilitirati," je na predstavitvi svoje knjige poudarila Trnovčeva. "Alma Karlin je bila leta žrtev ne le nerazumevanja, ampak tudi klevet. O njej so namenoma širili govorice, da je 'zmešana baba', potem ko so ji po vrnitvi iz partizanov zaplenili vse premoženje. Osupnili boste, ko boste brali o zadnjem delu njenega življenja. Zadnjih pet let je preživela v strahovitih, človeka nevrednih okoliščinah. Pogosto je bila lačna, z rakom na prsih, brez zdravil, zasmehovana," je opisala avtorica.

Izjemna tudi kot antropologinja

V knjigi Barbara Trnovec ni osvetlila le bridkega konca Alme Karlin, ki ga marsikje raje izpustijo, temveč je poglobila tudi stara spoznanja o njej, vendar jih je osvetlila z novimi spoznanji. Opravila je vrsto intervjujev z ljudmi, ki so Karlinovo poznali. Za vsem zapisanim stojijo viri, ki jih je mogoče preveriti, poudarja avtorica. Ravno zato, ker je vse, kar je bilo o Almi Karlin povedano, mogoče preveriti, se je odnos do nje po letih zanemarjanja vendarle spremenil, meni Trnovčeva. "Prej mi je večkrat kdo rekel, češ, kaj me tako briga lezbijka, nemškutarka, danes je odnos do nje diametralno nasproten. Že sredi tridesetih let prejšnjega stoletja je Alma Karlin protestirala proti odnosu nacistov do Judov. Nasprotovala je tudi komunizmu. Izjavila je, da sta komunizem in nacizem v njenih očeh enaka. Večkrat je bila 'namenjena za likvidacijo', o tem so mi pričali mnogi viri."

Končno je javnost vnovič spoznala, kako velika je bila ta Celjanka, čeravno je v višino merila le poldrugi meter. Še vedno ji namreč ni enake, takšne, ki bi si upala toliko let sama potovati po svetu in se sproti preživljati s svojim znanjem, predvsem tujih jezikov, in objavljanjem potopisov. Obenem je o zelo drugačnih navadah ljudi pisala zelo objektivno. "Ni bilo vrednotenja, zasmehovanja. Ob vsem tem je bila izjemna raziskovalka in antropologinja," je ob predstavitvi knjige dodala Nataša Vampelj Suhadolnik, predstojnica oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je, pravi, monografijo prebrala na dušek.

Iskanje skrivnostnega gospoda I.

Z Barbaro Trnovec sta začeli sodelovati zavoljo Alme Karlin, med drugim tudi zato, ker je Trnovčeva s pomočjo Vampelj Suhadolnikove želela priti do skrivnostnega Japonca, gospoda I., v katerega se je Karlinova nesmrtno zaljubila. Ta še vedno ostaja skrivnost, a ostaja upanje, da nekoč identiteto skrivnostnega moža vendarle razkrijejo. Monografija je po mnenju prevajalke Mateje Ajdnik Korošec naredila korak bližje spoznavanju srca Alme Karlin. "Z literarnimi deli se nam razkriva, v njeno srce pa je le redkokdo videl. Barbara Trnovec je naredila korak bližje temu, da spoznamo tudi Almino srce," je poudarila. Avtorica monografije je ob tem dodala, da je knjiga dober temelj, od koder bi lahko o Karlinovi raziskovali naprej v različne smeri. Osebno pa ji je najbolj pomembno, da s tem bralci spoznavajo Almo Karlin, "ker, več ko vemo o njej, bližje nam je. Zame je najpomembnejša kot nosilka vrednot. Bila je pokončna, zavezana resnici, za kar je bila pripravljena plačati z življenjem," je poudarila avtorica. Predvsem pa poudarja: "To ni knjiga zgolj o Almi Karlin, ampak o vseh spregledanih, nerazumljenih, zasmehovanih ustvarjalnih ljudeh."