Ne odlašajte, če potrebujete pomoč na urgenci. Ker je prišel prepozno, je mlajši moški umrl

Rozmari Petek
20.11.2020 14:46
V Savinjski statistični regiji covid razmere za spoznanje bolj obvladljive. Stanje v SB Celje je stabilno, pravi strokovni direktor Franc Vidnišar, zato še ne razmišljajo o odprtju petega covid oddelka. Opozarja pa, da urgenca deluje nemoteno, zato naj vsi, ki potrebujejo pomoč, vendarle poiščejo pomoč
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
 Splošna bolnišnica Celje
Sašo Bizjak

Po podatkih Regijskega regijskega štaba Civilne zaščite Zahodno Štajerske je v regiji od razglasitve epidemije naprej s covidom-19 obolelo 6160 oseb; od tega 908 v Mestni občini Celje, le nekaj manj, 892, pa v Mestni občini Velenje; umrlo je 99 oseb. V Domu svetega Jožefa, kjer so se pred tedni borili z vnosom virusa, se stanje umirja. "Tam imajo le še pet aktivno okuženih, v Domu ob Savinji sta okužena dva. Situacija se malenkost izboljšuje," je dejal poveljnik civilne zaščite Celje Teodor Goznikar. V Velenju se soočajo z obratnim trendom. "Od 169 stanovalcev doma za varstvo odraslih je 87okuženih, torej polovica. V ponedeljek smo v prostore Mladinskega centra in hostla preselili 50 okuženih, v zadnjih dveh dneh pa se je število okuženih močno povečalo. Deset jih je nastanjenih v rdeči coni, za 27 pa usposabljajo ločen del," je opisal vodja oddelka za družbene dejavnosti na Mestni občini Velenje Drago Martinšek.

Klicu na pomoč bolnišnice so se le redki odzvali

V Splošni bolnišnici (SB) Celje, kjer je od 16. septembra do danes umrlo 99 covid bolnikov, se stanje stabilizira, opisuje strokovni direktor Franc Vindišar, zato zaenkrat še ne razmišljajo o odprtju že petega covid oddelka. "Ni več velikega dnevnega povečevanja, so pa kapacitete polne že krepko čez 90 odstotkov. Imamo 145 pacientov, od tega je en otrok," je opisal. Je pa stanje pri zaposlenih še vedno zaskrbljujoče, dodaja. Okuženih je preko 160 zdravstvenih delavcev, od tega 32 zdravnikov. Pozivu na pomoč sta se odzvala le dva zdravstvena domova v regiji in prispevala bore malo osebja. "Od zdravnikov smo prejeli le tri odzive. Zdravnica ZD Laško je že dva tedna dežurala pri nas, ostalo zagotavljamo sami," opisuje. Se je pa klicu na pomoč odzvalo pet že upokojenih medicinskih sester, močno jim delo olajša tudi 15 prostovoljcev Rdečega križa.

Varstvo otrok zdravstvenih delavcev izredno dobrodošlo

​Velika pomoč pa bolnišnici predstavlja tudi gesta, ki so jo ponudili zgolj v Mestni občini Celje, kjer prostovoljci pomagajo šoloobveznim otrokom, katerih starši so zaposleni v zdravstvenih ustanovah ter tam več kot nujno potrebni. Trenutno 11 prostovoljcev dnevno pomaga 17 osnovnošolcem od 1. do 5. razreda osnovne šole, prostore za delo pa so ponudili v Mladinskem centru Celje (MC) in na Gimnaziji Center Celje (GCC). "Ta pomoč je zelo dobrodošla, saj medicinske sestre štejemo že na prste ene roke. Nikoli si nismo mislili, da bomo prišli v takšno situacijo," dodaja Vindišar.

Kot dodaja Goznikar, šolsko ministrstvo na tem področju nima izrisanih jasnih navodil. "Dejali so nam, da sicer pomoč lahko izvajamo, vendar da to varstvo ne sme potekati v času, ko poteka izobraževanje na daljavo. Ampak, ravno takrat ti starši potrebujejo varstvo. Tu bo morala država doreči stvari, saj, če po eni strani prosijo župane, naj v vrtcih zagotovijo nujno varstvo vrtčevskih otrok, ni logično, da tega ne dovolijo v vzgojno-izobraževalnih zavodih. No, mi to izvajano v MC in GCC, ki je tak zavod, a je v tem času zaprt." Ideja o varstvu otrok se je porodila tudi velenjski občini, "a nismo vedeli, kako bi izpeljali varstvo na domu, ker smo slišali, da NIJZ tega ne dovoli," je dodal Martinšek. Po vzorcu iz Celja pa bi najverjetneje lahko delovali tudi v Velenju.

Ne odlašati z odhodom na urgenco!

​A kljub stiski z zdravstvenimi delavci Vindišar poudarja, da urgenca deluje nemoteno, zato poziva, naj ljudje z bolečinami v prsnem košu, denimo, ki so jasen znak za infarkt, pridejo na urgenco pravočasno. V tem tednu je namreč ravno zaradi prepoznega prihoda na urgenco umrl mlajši moški. "Poudarjamo, da je bolnišnica za nujne zadeve in tudi nekatere specialistične preglede odprta. V prvem valu je bilo kar nekaj primerov, ko so pacienti predolgo čakali. Mi smo sicer omejili nenujne preglede, a upam, da to ne bo trajalo do spomladi," dodaja Vindišar, ki opaža, da se je število obiska urgence precej zmanjšalo. Kljub odprtosti urgence pa pozivajo, naj se ljudje v tem času ne ukvarjajo z nevarnimi športi, kar takšne poškodbe pa v tem času dejansko dodatno obremenjujejo urgenco. "Ljudje se ne zavedajo, da s tem onemogočajo zdravstveni sistem, ki je že na resni preizkušnji," še poziva Vindišar. Predvsem pa so vsi sogovorniki opomnili, da je v tem času izredno pomembno upoštevati vse ukrepe.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta