Šmarska občina je ena od regijskih dobitnic zlatega kamna. Nagrado podjetij SBR in Planet GV za vpetost kulture predvsem z Muzejem baroka v razvoj kraja je dobila v regiji od Koroške do Posavja. Strokovna komisija je ob tem zapisala, da sicer manj razvito Šmarje napreduje, ker pozna in ceni svoje korenine. "Z dediščino, ki nas obdaja, se Šmarčani identificiramo. Je del nas, kot tako jo podajamo drugim in v tem duhu vzgajamo otroke že iz vrtca," se strinja Vlasta Kramperšek Šuc iz šmarskega Muzeja baroka.
Muzej obišče letno 3800 obiskovalcev
Muzej, njegove stalne zbirke in prireditve, od odprtja leta 2016 letno privabi dobrih 3800 obiskovalcev. Vse več učencev osnovnih šol tam preživlja kulturne dni. Zanj se zanimajo tudi pedagoški delavci iz Dolenjske in Koroške, ne le predstavniki bližnjih šol. A Kramperšek Šučeva poudarja, da bodo za zares oprijemljive podatke morali počakati, da muzej dopolni pet let. Upa pa, da bodo v Šmarju že prej začeli izkoriščati potencial baročne dediščine. Obnova kapel šmarske kalvarije, v katerih so kopije kipov iz Muzeja baroka, je po 19 letih skoraj končana. "Naslednje leto načrtujemo obnovo še zadnje kapele. Trenutno čakamo na državni razpis za obnovo in razsvetljavo poti med kapelami," skorajšnji konec del obljublja šmarski župan Matija Čakš.
Muzej baroka se navezuje na baročno kalvarijo, ki se vije iz Šmarja pri Jelšah do cerkve svetega Roka na bližnjem hribu.
Načrtujejo razsvetljavo poti med kapelami in aplikacijo za pametne telefone, ki bo turiste vodila med kapelami.
Kalvarijo in cerkev svetega Roka bi radi povišali v spomenik nacionalnega pomena.
Za romarski praznik, 15. avgust, pripravljajo program.
Manjkajo table ob cestah
Tudi Kramperšek Šučeva poudarja pomen sodelovanja vseh, ki oblikujejo kulturo in turizem. Učinki turizma sežejo na številna področja, a za to mora beseda o turističnih znamenitostih doseči turiste. V preteklosti je muzeju, ki je kot del javnega zavoda finančno odvisen predvsem od občine, večkrat zmanjkalo denarja za stroške promocije in oglaševanja, prav tako ni bilo posluha za postavitev tabel, ki bi goste ob cesti nagovorile, da se ustavijo v šmarskem muzeju. Zato pomoč iščejo še na evropskih razpisih in v sodelovanju izven občinskih meja.
Za uspeh pa potrebujejo tudi podporo kulturne stroke. Kramperšek Šučeva pripoveduje, da si s celjsko območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine prizadevajo, da bi kalvarijo in cerkev svetega Roka v registru kulturne dediščine iz spomenika lokalnega pomena povišali v spomenik nacionalnega pomena. "Tako bi bili upravičeni do več sofinanciranj, sploh ministrstva za kulturo. Za vsak spomenik državnega pomena pa lahko imaš tudi označevalno tablo ob avtocesti. Tu se za skupno tablo že dogovarjamo z Rogatcem," razlaga Kramperšek Šučeva.
Muzej baroka se navezuje na baročno kalvarijo, ki se vije iz Šmarja pri Jelšah do cerkve svetega Roka na bližnjem hribu.
Načrtujejo razsvetljavo poti med kapelami in aplikacijo za pametne telefone, ki bo turiste vodila med kapelami.
Kalvarijo in cerkev svetega Roka bi radi povišali v spomenik nacionalnega pomena.
Za romarski praznik, 15. avgust, pripravljajo program.
Prireditve pritegnejo
Obiskovalci se sicer najbolj odzovejo na prireditve. Muzej baroka vsako leto prireja Družinsko muzejsko doživetje in koncerte pod imenom Rokovo poletje. Javni zavod Knjižnica Šmarje pri Jelšah bdi tudi nad dogajanjem v kulturnem domu, ki je lani praznoval 40 let. Vključenost v skupni zavod je glavna prednost vodilnih v šmarski kulturi. "Ker se dejavnosti prepletajo in ker imajo ljudje na enem mestu praktično vse - ko pridejo po knjigo, dobijo tudi informacije o kinu, predstavi ali izobraževalnem dogodku. Vse je neločljivo povezano, zato dobro deluje," pravi organizatorka kulturnih prireditev Jana Turk Šulc.
Največ ljudi pride v kulturni dom v gledališče in kino. Poleg tega v kulturnem domu pripravljajo predavanja, psihološke in pravljične večere, gledališke predstave v okviru abonmaja in za izven, kino predstave, razstave ter literarna gostovanja. Bera dogodkov ne pritegne le domačinov, temveč obiskovalce iz vsega Obsotelja in s Kozjanskega, pa tudi iz Slovenskih Konjic, Zreč in Celja.
