Od puščavskih rož do diamantov

Tina Murko Gajšek
12.01.2019 14:49

Na Starem trgu v Starem Velenju, kjer se stiskajo ulice, ki so jih ljudje zgradili že pred razmahom industrije v Velenju, visoka temna vrata vodijo v Hišo mineralov. Tam je razstavljenih 6120 mineralov in kristalov, ki so tudi od ozkih srednjeveških ulic precej starejši.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Jože Rihtar je med več kot 16.000 minerali najbolj ponosen na najdeni jantar.
Tina Murko Gajšek

Vsi razstavljeni minerali so last Jožeta Rihtarja. Rudar v Premogovniku Velenje jih je začel zbirati že v srednji šoli, posebej vestno pa se jim posveča v zadnjih dveh desetletjih. V tem času jih je zbral že toliko, da sta dve sobi Hiše mineralov zanje postali premajhni. Čeprav je ne more razstaviti v celoti, zbirko spreminja in dopolnjuje. Predvsem za zbiratelje, ki jo obiščejo večkrat. Poleg razstavljenih ima namreč Rihtar v svojih depojih še približno 10.000 primerkov. Tako se pri njem najdejo različni minerali – od komaj vidnih lističev zlata iz Drave do 450-kilogramskega septarija iz Premogovnika Velenje. Od puščavskih rož do diamantov in radioaktivnih uranovih mineralov.

Rubini in nekateri drugi minerali pod UV svetlobo žarijo.
Tina Murko Gajšek

Lubadar v jantarju

Rihtar najlepši mineral v svoji zbirki stežka izpostavi. Po premisleku izbere jantar. Ker je največji med najdenimi v Sloveniji, ker je v našem prostoru redek in ker ga je našel v velenjskem premogovniku. "Kolega rudar mi je povedal, da se je našel drobec lepega kalcita. Pa sem šel pogledat in videl, da je pravzaprav jantar. Star je okoli 30 milijonov let. V njem sem našel celo žuželke, predvsem lubadarje," pove in jantarju hitro doda še kalcite, ki se jim že od začetkov svojega hobija še posebej posveča. Številne je našel sam, druge je kupil na sejmih, kjer se zbirajo ljubitelji mineralov. "Kalciti so zanimivi, ker imajo čez 500 oblik kristalizacije. Noben ni enak drugemu. Kalcijev karbonat je res v vsakem kamnolomu. Vrhunski kos pa je lahko zelo drag," pove in pojasni, da lahko zbiratelji za mineral odštejejo od pet do več tisoč evrov.

Diamant naj bi bil ženski kamen.
Tina Murko Gajšek

Urarji, steklarji in zdravniki

Čeprav se ne ukvarja z zdravilnimi učinki, ki naj bi jih imeli minerali, je Rihtar prepričan, da minerali imajo svojevrstno energijo in da celo oddajajo vibracije. "Pravijo, da so najmočnejše vibracije kremene strele. Verjetno zaradi silicija, iz katerega so tudi nihala v urah," pojasnjuje in pokaže na veliko belo skalo na dnu ene od vitrin. "To poznamo pod imeni mavec, gips in sadra. Zdrobi se v prah in dobimo mavec. Minerali se uporabljajo tudi v steklarstvu in farmaciji," nadaljuje. Pa tudi sicer jim ljudje pripisujejo različne pomene. Diamant tako velja za ženski kamen, rožnat mineral roževec je kamen ljubezni. Nekateri minerali so dobri za kri, drugi pomirjajo, tretji delujejo celo proti depresiji.

Diamant naj bi bil ženski kamen.
Tina Murko Gajšek
Na začetku zbirateljske poti je Rihtar izbiral med turmalini in kalciti.
Tina Murko Gajšek

Kalcit iz Severne Koreje

Na mineralih ga bolj kot njihova moč pritegnejo barva, kristalizacija in rast. "Kristal lahko raste sto, tisoč, milijon let ali celo več. Odvisno od pogojev. Lahko raste, za par tisoč let obstane in nato spet nadaljuje svojo rast. Na splošno naj bi rast kristalov trajala od 10.000 do 100.000 let," razlaga zbiratelj. Ker se narava zanje trudi toliko časa, tudi njihovo iskanje ne more biti mačji kašelj. Jože Rihtar je številne svoje minerale odkril v kamnolomu v Veliki Pirešici. "Ves dan traja že samo, da ga obhodiš, brez iskanja. Ampak se delo v kamnolomu pri 40 stopinjah Celzija poplača, ko najdeš lep kos," se nasmehne. Čeprav je doma odkril marsikaj zanimivega, se je Rihtar v preteklosti po minerale že odpravil tudi v tujino. Primerke za svojo zbirko je iskal v državah bivše Jugoslavije, v Bolgariji, Italiji, Nemčiji in celo v Braziliji. Pravi, da si želi raziskati še minerale na Grenlandiji in v Severni Koreji, od koder prihaja tudi eden od kalcitov, ki jih je na sejmu kupil od drugih zbirateljev.

Številne primerke v svoji zbirki je Rihtar našel sam, veliko pa jih je prinesel s sejmov, ki jih zbiratelji prirejajo po Evropi.
Tina Murko Gajšek

"Kar je v škatlah, je mrtvo"

Prav zbiratelji in ljubitelji si zbirko Hiše mineralov ogledajo z največjim zanimanjem. Nekateri pridejo, ko se muzej odpre, in odidejo, ko se zapira. Pogosti so tudi obiski šolskih in vrtčevskih skupin. Direktorica Muzeja Velenje, ki upravlja s Hišo mineralov, Mojca Ževart, je prepričana, da bo tako tudi v prihodnje. Poudarja, da so minerali pomemben del naravne dediščine. "Velenje je zraslo na premogu. V zbirki je shranjenega ogromno znanja o naravi našega okolja, Slovenije in sveta. Obiskovalci se ob tem lahko veliko naučijo in marsikaj izvedo," je prepričana Ževartova. Spremenjen delovni čas po njenih besedah ne bo ovira. "Zaradi kadrovskih in finančnih razmer smo morali spremeniti odpiralni čas. Dobili smo manj podpore za programe javnih del, s katerimi smo si v prejšnjih letih precej pomagali," pojasnjuje direktorica ter dodaja, da bodo najavljenim skupinam Hišo mineralov odprli tudi izven novega delovnega časa od torka do nedelje med 13. in 17. uro.

Kalciti so Rihtarju še posebej blizu.
Tina Murko Gajšek
Minerali imajo nešteto oblik in so najrazličnejših velikosti.
Tina Murko Gajšek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta