Konec 80. let minulega stoletja je na Celjskem veliko gluhih ostalo brez službe. Zato je Društvo gluhih in naglušnih Celje leta 1990 ustanovilo invalidsko podjetje. Ker je šlo predvsem za slikopleskarje, keramičarje in parketarje, ki so brez dela ostali po stečaju gradbenega podjetja Obnova, so v društvu novonastalo podjetje usmerili v zaključna dela v gradbeništvu. V podjetju je trenutno deset zaposlenih. Med njimi je šest invalidov, trije so gluhi ali naglušni.
Lažje, če berejo z ustnic
Že 19 let v Zaupanju dela Simon Oblak. Pred tem je delal pri zasebnikih in v velenjskem Gorenju. Čeprav je imel pri iskanju dela zaradi komunikacije precej težav, je delo, ker zna odčitavati govor slišečih, našel lažje kot gluhi, ki tega ne znajo. "Težko je ustvariti prvi vtis. Navadno smo se dogovorili za mesečno poskusno dobo. Dokazati sem se moral samo z delom," se Oblak, po poklicu mizar, spominja iskanja zaposlitve.
Težave s šolo in službo
Na področju izobraževanja in zaposlovanja so gluhi najbolj prikrajšani, opozarjajo v celjskem Društvu gluhih in naglušnih. V šolah jim je redko na voljo tolmač, številni zaradi jezikovnih preprek ne nadaljujejo izobraževanja. Stigma zaradi znakovnega jezika jih spremlja tudi v procesu izobraževanja, poudarjajo v društvu. "Na trgu dela je kar nekaj izobraženih gluhih, ki prav zaradi komunikacije ne dobijo priložnosti, da bi opravljali delo v svojem poklicu," pravijo. Da bi gluhi otroci v šolah vsebine lahko spremljali v maternem jeziku in bi jim bila njegova uporaba bolj omogočena vse življenje, si Zveza gluhih in naglušnih Slovenije prizadeva za vpis znakovnega jezika v ustavo.
Izbira štirih poklicev
Podobno kot Oblak se je med šolanjem v Ljubljani za mizarstvo odločil tudi Matjaž Jelnikar. Gluhi so tam lahko izbirali še med poklicema grafičar in kovinar ter šiviljstvom. "Da sem dobil zaposlitev, sem moral poslati veliko prošenj," pravi. Preden je pred dvanajstimi leti prišel v Zaupanje, je bil v podjetju edini, ki ni slišal, kar ni bilo vedno lahko. Tudi njemu je bilo lažje, ker odčitava z ustnic, s pomočjo aparata tudi sliši. Zato je prepričan, da bi bilo treba gluhim pomagati predvsem pri vključevanju v slišeči kolektiv.
"Pomembno je, da se razumemo. Takrat delo teče. Kot vidite, delujemo," se z lestve nasmehne Jure Leskovšek, eden od zaposlenih, ki slišijo. "Vsak se malo potrudi. Oni nam berejo z ustnic, mi pa tudi njih že razumemo. Tudi o privatnem življenju že lahko komuniciramo," pravi.
Slušno prizadeti težje ustvarijo prvi vtis; dokažejo se lahko le z delom
Zaradi spoštovanja
Raznolikost med zaposlenimi največ doprinese na področju medosebnih odnosov in spoštovanja, pravi Krulec, ki ne izključuje širjenja podjetja. Trenutno, pravi, imajo veliko dela, trudijo se prodreti tudi zunaj celjske regije. Enega od projektov imajo tako v Logatcu. "Podjetje je tržno naravnano. Delno smo oproščeni plačila nekaterih prispevkov, sicer pa nimamo posebnih ugodnosti. Moramo sodelovati na javnih razpisih. In na trgu je dobro, če te ljudje poznajo," poudarja Krulec.
