Okoljska sanacija Celjske kotline: Čiščenje onesnažene zemlje v vrtovih možno, a iz lastnega žepa

Tudi z menjavo župana v Celju okoljske teme in sanacija mesta niso v prvem planu. Drugače si dejstvo, da so minula dva dneva na precej skritem kotičku Celja znanstveniki bolj sami sebi predstavljali način, s katerim iz zemlje z vrtov ali njiv odstranimo težke, zdravju nevarne kovine, ne znamo razlagati. Odročen travnik, na katerem so postavili dva kontejnerja z vso potrebno opremo za čiščenje zemlje, je v občinski lasti, a občina o dogodku ni obveščala. Pa čeprav je že desetletja znano, da ni priporočljivo na celjski zemlji gojiti predvsem korenja, fižola, rdeče pese … Znanstveniki iz Ljubljane so o tem, kaj se dogaja v Celju, obvestili le gimnazije, ki pa se na povabilo ob tako neugodnem času, kot je konec šolskega leta, niso odzvale. Zaradi enakih razlogov se demonstracije niso udeležili študentje velenjske fakultete za varstvo okolja. Brez koordinatorja Civilnih iniciativ Celja Borisa Šuštarja za dogodek ne bi izvedeli niti novinarji iz regije.Nihče si ni belil las zaradi slabega obiskaIronično pri tem je še, da niti sami organizatorji niso pričakovali veliko zanimanja. Čeprav poudarjajo, da imajo demonstracije zato, da bi ljudje to razumeli in sprejeli. Demonstracijo so namreč izvajali v okviru podoktorskega projekta dr. Simona Gluharja iz podjetja Envit, ki je spin-out podjetje Univerze v Ljubljani. Ker je šlo za znanstvenoraziskovalno delo, ki je finančno že pokrito iz javnih sredstev, si organizatorji zaradi preslabega obiska niso belili las. Kaže, da so vsi skupaj, tako organizatorji kot lokalna skupnost, pozabili, da je projekt pravzaprav koristen za občane. Četudi si morebitno čiščenje domačega vrta morajo plačati sami; kubični meter čiščenja zemlje stane okoli 100 evrov. Tehnologija, ki so jo razvili slovenski raziskovalci, iz tal odstrani okoli 80 odstotkov svinca in 70 odstotkov kadmija, oba sta izjemno nevarna v prehrani, opozarja ključen človek projekta in profesor na ljubljanski biotehnični fakulteti dr. Domen Leštan. "Tla po tem čiščenju so po zakonodaji primerna za varno gojenje rastlin. Vseh rastlin," opisuje.Vrtičkanje v Celju ni nedolžno. "V listih rdeče pese na Teharjah je 18,8-krat več kadmija od slovenskega povprečja. Pravijo, da je na tej zemlji vseeno možno saditi zelenjavo, ki absorbira manj težkih kovin, a je še vedno v kumarah 4,1-krat več kadmija od slovenskega povprečja, 6,5-krat več ga je na Teharjah in 1,6-krat več v Medlogu," pogostokrat opozarja koordinator Civilnih iniciativ Celja Boris Šuštar. "Vsi ti dokazi, uradne analize kažejo, da na tem kilometru okoli Cinkarne, kjer je bil največji vzorec izmerjen s 34 miligrami kadmija, nikakor ni dovoljeno karkoli saditi in pridelovati. Leta 2012 sta dr. Peter Otorepec in dr. Alenka Kraigher napisala, da bi bilo treba prepovedati pridelavo in uživanje vrtnin s tega najbolj onesnaženega področja." "Mislim, da bi bilo to prav. Je pa to težko, ker ljudje imajo vrtove, nekateri tudi težje živijo brez njih. Lahko pa jasno povem: če na tej zemlji gojite zelenjavo, boste zagotovo s to zelenjavo zaužili vsaj kadmij. Svinca manj, ker svinec ima druge poti izpostavljenosti. Študij, kako je kadmij škodljiv, ko pride v telo, je pa tudi veliko," je dodal Leštan.Kot po izkušnjah sodeč priznava Leštan (demonstracije so pred leti izvajali tudi na Prevaljah), vseeno ne računa, da se bo veliko ljudi odločilo za tovrstno in trajno čiščenje zemlje. "Ker v Sloveniji ni še prave zavesti. Amerika ima resnično grozljive probleme s svincem in arzenom (ne le zaradi prometa, fasade hiš so barvali s svinčevim barvilom). Kongresniki in senatorji z anketami poizvedujejo, kaj so teme, ki zanimajo ljudi, in onesnaženje je bilo na prvem mestu. Tudi Skandinavci so izjemno občutljivi za onesnaženje. In Kitajci, ampak iz drugega razloga - Kitajska ima strahotno neugodno razmerje med površinami, ki so primerne za poljedelstvo, in številom ljudi. Mislim, da je pri njih približno 0,3 hektarja na prebivalca, kar pomeni, da ne morejo biti samooskrbni. In še ta zemlja je zelo onesnažena. Na Kitajskem so pokazali kar velik interes za našo remediacijo zemlje. Pri nas pa – mi bi radi, ampak ni čisto zelo verjetno, da bo k nam to prišlo v komercialno uporabo. V tem trenutku delamo večinoma na ameriškem tržišču."Izobraževanja so pomembnaDa v Sloveniji ni prave zavesti, je mogoče delno pripisati tudi lokalnim skupnostim. "Občinarjem je vedno težko priznati, da imajo onesnaženo zemljo. To se skuša malo zatišati, da ljudje ne bi bili na to občutljivi. Ljudi ozaveščajo le civilne iniciative, politika jih ne. Ljudje se potem včasih odzovejo na malo sovražen način. Ampak to jim ni za zameriti. To je v človeku. Nove stvari težko sprejmemo, nimamo dovolj znanja, tudi nimamo dovolj razumevanja in dovolj zaupanja. So sociološke pregrade, ki preprečujejo, da bi se take okoljske intervencije tudi izvajale. Zato so izobraževanja tako pomembna. Zato smo želeli dijakom in študentom pokazati ta sistem. Tu je treba začeti," je dodal Leštan.Jeseni, ko bi se šole morda le odzvale, podobnih predstavitev ne bo več, ker se projekt zaključi. Od občanov z vrtovi si tako ali tako ne obetajo veliko, za sanacijo najbolj onesnaženega dela Celja – območja Stare Cinkarne pa ta sistem ni primeren. Niti za sanacijo vrtcev, sicer ta poteka okvirno po planih. V teh dneh v delo uvajajo izbranega izvajalca, ki bo saniral območje nezakonitega odlaganja odpadkov z območja Stare Cinkarne (gre za primer, zaradi katerega bo Slovenija Evropski komisiji morala plačati kazen, ker od leta 2015 zadeve ni uredila). Zakon o sanaciji Celja, ki ga je v dveh mandatnih večkrat neuspešno vlagala celjska poslanka Janja Sluga, pa se sedaj spreminja v odlok, ki naj bi bil jeseni javno obravnavan.

Okoljska sanacija Celjske kotline: Čiščenje onesnažene zemlje v vrtovih možno, a iz lastnega žepa

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano