Opozicija proti celjskemu visečemu mostu

Nejevolja in/ali predvolilna strategija - pod obe kategoriji bi lahko uvrstili današnjo tiskovno konferenco celjske "opozicije". Rdeča nit udeležencev konference, ki sta jo organizirala Odprto Celje in Dobra država, pa sta nestrinjanje z idejo visečega mostu, ki bi povezoval Miklavški in Grajski hrib, ter netransparentnost umeščanja mostu v občinske prostorske akte. Te so požegnali že svetniki v prejšnjem sestavu, čeprav niti niso vedeli, da to počno, saj v dokumentih ni bil nikjer niti z besedo omenjen viseči most, tibetanska brv ali karkoli podobnega. Na to je z natančnim opisovanjem datumov in sprejetih sklepov opozoril Sandi Sendelbah: "Pravzaprav nas je k sklicu konference izzvala podžupanja Breda Arnšek, ko je na zadnji seji mestnega sveta dejala, da pri brvi ni razdvojenosti. So le dramatični novinarski naslovi. Zato bi radi vodstvu občine sporočili, da nekateri smo pa proti."

Neodgovorno!

Mateja Žvižej iz Levice je naštela kup dejstev, zaradi katerih bi morali od ideje mostu odstopiti: "To, da se inspirira iz legende, ne po zgodovinskih dejstvih, ustvarja napačen vtis o podobi in zgodovini celjskega gradu in knezov, ki je v današnjem času že tako ali tako načeta s pretirano estetizacijo in poenostavljeno za namene komercialne rabe zgodovine." Skrbi jo tudi prihodnja veduta mesta: "Graditi most, ki naj bi služil kot podporni program vsebinam grajskega kompleksa, ob tem pa uničiti dragoceno, prepoznavno in historično veduto, je po našem vsaj neodgovorno." Tudi napovedim o trumah turistov ne verjame: "Nihče ne more biti zadovoljen s trženjem zgodovinskih danosti, kot jih premoremo že sedaj v osrčju zdraviliške regije, in potem upravičevati tako megalomanske atrakcije, da bo pomagala k prepoznavnosti. V Celju smo v zadnjih 30 letih premalo izkoristili zgodovino, ki jo imamo."

Projekt je tudi funkcionalno ocenila kot slab: "Kljub bližini mestnega jedra bo dostop do mostu zelo zahteven in časovno potraten, kar bo omejilo interese avtobusnim skupinam, tranzitnim turistom in gibalno oviranim. Če to odštejemo, ostanejo gostje, ki prenočijo v Celju - teh ni ravno toliko, da bi bil finančni učinek - in domačini. Tu je še vprašanje parkiranja, bodisi ob vzponu na Miklavški hrib bodisi pri Starem gradu. Celjski grad ima že sedaj premalo parkirnih prostorov, torej še en minus. Bolje bi bilo urediti jasne in pregledne pešpoti med centrom in Pelikanovo potjo ter uvesti redno linijo Celebusa. Ta deluje že dve leti, pa še vedno nima dokaj redne linije na grad."

Javni stroški, zasebna korist

S tem se je strinjala tudi Brigita Čokl iz Desusa, edina občinska svetnica, ki se je udeležila tiskovne konference. Opozorila je na idejo o javno-zasebnem partnerstvu. Župan Bojan Šrot je sicer na srečanju, ki ga je pred mesecem pripravila stranka SDS, dal prvič vedeti, da je ta ideja že nekoliko pokopana in da bolj računa na to, da bo most izključno občinski, a te informacije s svetniki še ni delil. Opomnila je, da nihče ne ve, kaj to pomeni za vzdrževanje objekta, saj da ima Celje že kar nekaj adrenalinskih točk (na Celjski koči in ob Šmartinskem jezeru), ki so zahtevale velike vložke, finančnega učinka ni, izgube pa se kopičijo v občinskih podjetjih.

Na konferenco so povabili tudi starosto civilnega gibanja v Celju, Borisa Šuštarja. Opozoril je, kako onesnaženo je Celje, in nato zaključil: "Namesto da bi se lotili reševanja najhujših ekoloških problemov, bi gradili samomorilsko brv, ki bo spomenik človeški neumnosti in aroganci. Zabetonirano mestno jedro brez zelenja in fontana pred železniško postajo, kjer je potencialna nevarnost okužbe z legionelo, pa sta dokaz 'umnega' načrtovanja in urejanja." Nadaljeval je Igor Gobec, koordinator Dobre države, in spomnil na podoben primer gradnje stolpa v Rogaški Slatini, na pogoste in zavite podražitve, ter na žalsko fontano piva, kjer po njegovih informacijah polovico zaslužka poberejo dobavitelji vrčkov. "Podobno bo z našo brvjo. Stroški bodo javni, prihodki pa zasebni." Sendelbah je dodal, da bo to, če bo most gradila le občina, še slabši scenarij. Občina je namreč pred časom ustanovila poseben investicijski sklad. "Ta lahko dobi čez noč osem milijonov evrov iz naslova javnih podjetij za najem občinske komunalne infrastrukture."

Kaj nameravajo storiti? Danes bodo mestni svetniki na redni seji zagotovo potrdili proračun, v katerem je prvič zajet tudi most. "Župan ve, da ima večino, in se na naša opozorila sploh ne odziva. Lahko rečem, da je arogantnost občinske uprave dosti večja, kot je bila kadarkoli. Ni problem le most. Imamo zelo veliko težav. Marsikateri problem se je rešil, a županovanje enega človeka 24 let pusti posledice v načinu delovanja, organiziranja, sprejemanja odločitev in v končni fazi transparentnosti. To jih v tem trenutku sploh ne boli več," je dejala Čoklova. "To je praktičen primer, ki kaže, kako pomembno je, da se dejansko gre na volitve. V Celju je od mestnih občin najnižja volilna udeležba, malo čez 30 odstotkov. Potem je pač sestava mestnega sveta takšna, kot je, in župan tisti, ki pač je," je dodala Žvižejeva. Sendelbah pa je zaključil: "Drugo leto vabimo na volitve. Spremenimo lokalno oblast in spremenimo načrt razvojnih programov. Druge poti ne vidim."