Celjska viseča brv, čeprav še ne stoji, že sestavlja paket turistične ponudbe. V Razvojni agenciji Savinjske regije (RASR) so namreč zavoljo te legende posneli kratek hologramski film in naredili otroško igro, opisana pa je tudi v knjigi, v kateri so zbrali legende sedmih gradov iz Slovenije in Hrvaške. Vse to je bilo del tri leta trajajočega projekta Interreg, ocenjenega na 1,2 milijona evrov, v katerega so bili poleg še sedmih drugih partnerjev vključeni tudi Celjani.
Partnerji v projektu
V projektu so poleg agencije RASR, ki je v sklopu projekta s partnerji pripravila dodatno promocijo za Celjski grad, poleg vodilnega partnerja sodelovali še Znanstvenorazsikovalno središče Bistra Ptuj, Raziskovalno-izobraževalno središče Dvorec Rakičan in muzeji iz Varaždina, Čakovca, hrvaškega Zagorja in Proteus.
RASR je kot agencijo, ki seže do dveh državnih meja, in na podlagi preteklih dobrih sodelovanj vodilni partner Međimursko veleučilište v Čakovcu povabil k sodelovanju, opisuje direktorica Iva Zorenč. "Konec septembra smo projekt zaključili, najpomembnejši sad sodelovanja pa je skupni turistični produkt." Promocijski materiali in skupna knjiga zgodb in pripovedk bodo namreč vsakega obiskovalca posameznega gradu vabili, da obišče še druge gradove, ki so sodelovali v projektu.
Veroniko si je prisvojil grad Tabor
Grad Tabor in Celjski grad imata rdečo nit - ljubezen med Friderikom in Veroniko. Kot tudi, da so grad Tabor pravzaprav postavili grofje Celjski. Omenjeno ljubezen v knjigi, ki so jo uredili prav celjski partnerji projekta, "uporabi" grad Tabor, saj njihova legenda pravi, da so Veroniko po utopitvi zazidali v steno, ki je povezovala osrednji stolp z vhodom na grad (po eni najverjetnejših slovenskih teorij so sicer Veroniko sprva pokopali v Braslovčah, pozneje pa je Friderik njene posmrtne ostanke prepeljal v kartuzijo Jurklošter).
Legenda o Celjskem gradu pa pripoveduje, kakšen je bil nesrečni konec celjskega usnjenega mostu, ki ga želi celjski župan Bojan Šrot ponovno oživiti v obliki visečega, jeklenega mostu (pred kratkim so podali vlogo za gradbeno dovoljenje).
S pomočjo očal brv že živi
Prav ta most je tudi tema posebne igre za otroke, ki so jo postavili s partnerji v sklopu projekta. Za ta namen so kupili VR-očala, ki bodo v prihodnje na voljo na Celjskem gradu kot tudi na drugih gradovih. Očala bodo potrebna tudi za ogled filma, v katerem vsak od gradov izpostavlja svojo posebnost. V celjskem primeru ima osrednjo vlogo prav omenjena brv. Prav zato se projekt imenuje Living castles, torej oživljeni gradovi, poudarja Zorenčeva, saj na tak način zgodovina virtualno zaživi.
Sestavljanko bo mogoče dokončati šele po obisku vseh sedmih vključenih gradov
"Ker vsak grad za svojimi zidovi skriva svoje zgodbe in čaka obiskovalce," doda direktorica. Nova tehnologija, pridobljena v sklopu projekta, s katero se bodo obiskovalci lahko sprehodili skozi zgodovino posameznega gradu, bo gradovom ostala. In to zastonj. Ne bodo je posebej zaračunavali, temveč bo ogled možen že v sklopu nakupa vstopnice za ogled. Enako velja za knjigo, ki so jo izdali v treh jezikih. In za promocijski material, ki bo obiskovalce enega gradu vabil še k ogledu drugih. Posebna motivacija bodo sestavljanke, doda Zorenčeva, saj bo vsak obiskovalec na gradovih dobil en kos sestavljanke. In šele po ogledu vseh gradov bo sestavljanko lahko tudi dokončal, za nagrado pa bo dobil plišato igračko - grajskega duhca.
Edina težava v Celju v tem trenutku je, da ideja, kot so si jo zamislili, še ni zaživela in vsaj do decembra najverjetneje tudi ne bo. Razlog je v menjavi vodstva Zavoda Celeia Celje, ki upravlja s celjskim Starim gradom (sedanji direktorici Mileni Čeko Pungartnik konec novembra poteče mandat, nadomestila jo bo Maja Voglar). Zorenčeva načrtuje, da bodo projekt in vse, kar sodi k njemu, decembra predstavili novemu vodstvu. "Zavodu Celeia bomo pomagali, ker vendar je to projekt, ki sodi k njim." Potem bodo produkti triletnega meddržavnega sodelovanja na voljo tudi obiskovalcem Celjskega gradu. Takrat bodo lahko tudi bolje v praksi pokazali, kaj vse je projekt dobrega prinesel.
Zorenčeva upa, da bo naslednje leto sledila še nadgradnja projekta. Tokrat so namreč povezali le sedem gradov, v prihodnje bi ta nabor lahko še širili. Gradov in dvorcev, ki imajo kaj pokazati in obogatiti nabor, je v regiji še veliko. "Evropa je dala nekaj pomoči, da se vzpostavi začetek povezovanja. Na nas pa je, da to nadgrajujemo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
