Ko je Špela Ravnikar prestopila prag Gimnazije Celje – Center (GCC), so jo pritegnili plakati, ki so vabili na povsem nov program MEPI. V kratici se skriva Mednarodno priznanje za mlade, o vsebini pa ni vedela skoraj ničesar. "Bila sem prva generacija, ki se je v to vključila. Podala sem se v neznano," opisuje. Program je obljubljal, da bo preizkušal meje udeležencev in njihovo vztrajnost. Izbrati in postaviti so si morali osebne cilje s štirih področij – prostovoljstva, športa, veščin in pustolovskih odprav. "Najprej sem mislila za veščino izbrati kar igranje flavte, ki sem jo že igrala, pa so me spodbudili, naj grem izven cone udobja in poskusim nekaj novega. Zato sem si izbrala lovstvo. Streljala sem v tarče, spoznavala stopinje v snegu, hranila živali. Nikoli v življenju ne bom lovka, spoznala sem, da to res ni zame, a za to izkušnjo sem hvaležna, ker sedaj vem, v čem nisem dobra. Na naslednji, srebrni stopnji je bil moja veščina debatni klub, kjer pa sem našla svojo močno točko. MEPI ti da ravno to – da vidiš, kje si šibak, in potem ti da možnost, da to razviješ ali pa se umakneš. Lahko pa prepoznaš svojo močno točko. In potem to razvijaš."
Predvsem pa ji je MEPI dal pogum, da si je upala zamenjati šolo. "Šla sem na mednarodno šolo, za kar sem morala opraviti kup intervjujev, dobiti priporočila in brez MEPI si tega sploh ne bi upala," doda. V tebi je več, kot si misliš, je slogan, ki ga je pred 60 leti postavil pedagog Kurt Hahn in še vedno velja, poudarja direktorica nacionalnega urada MEPI Andreja Anžur Černič. "Da mlad človek spozna, da je naš potencial bistveno večji, kot mislimo, da zmoremo. Zato je program izjemno dopolnilo formalnemu izobraževanju in dopolni prav tiste osebnostne kvalitete, ki jih potrebujemo za samostojno in odgovorno življenje, pa jih šolski sistem ne razvija."
Kaj smo kot družba pozabili
"Mlad udeleženec pričakuje obšolsko dejavnost," pravi ravnatelj GCC Gregor Deleja. "In če zdrži do konca (preizkus vključuje tudi terenske odprave brez sodobnih pripomočkov, op. p.), predvsem izpolni cilj, ki smo ga pozabili kot družba. Mi, šolniki, pa čudovito prilivamo olje na ta ogenj pozabe. Namreč, kaj je ultimativni otrokov cilj ob koncu najstniških let, ko maturira? Točke za fakulteto? Ne, temveč, da se osamosvoji. Pa ne da se odseli od doma, temveč da se zna sam odločati. To mora znati. Četudi se bo morda kasneje pokazalo, da je bila odločitev napačna, bo v tistem trenutku edina prava. In to je MEPI," opiše Deleja, eden od skupaj devetih celjskih ravnateljev, ki podpirajo MEPI na svojih šolah.
Za program MEPI bi lahko rekli, da je "stik med formalnim in neformalnim učenjem, ki bi moral biti bistveno bolj poudarjen, kot je. Na nek način nam je povedal, da je veliko stvari, ki smo jih prej delali skoraj na skrivaj, tistih, ki bi jih morali delati bistveno bolj javno in naglas. To je tisto, kar nekoga dela drugačnega. Pa ne samo takrat, ko kandidira za službo, ampak tudi takrat, ko se sooča z življenjem," doda Deleja. To zna zelo na glas povedati tudi solastnik Studia Moderna Sandi Češko. "V standardnih programih mladih ne moremo naučiti samostojnosti, samozavesti, odgovornosti in iniciativnosti. To so atributi, ki jih v programu MEPI mladi lahko pridobijo in odkrijejo sami sebe, svoje potenciale. To je zelo pomembno za podjetja," pravi podjetnik, ki se je s programom MEPI srečal preko svoje hčerke. Poudarja, da jo je MEPI naredil samozavestnejšo; zdaj je sam predsednik sveta Zavoda MEPI. "Izzivi, ki prihajajo, bodo zahtevali veliko več samoiniciative. Tu ni več predvidljivih procesov, za katere se učiš, za katere se pripravljaš. Izzivi, socialni, ekološki in gospodarski, zahtevajo sodelovanje, kreativnost, samozavest vseh udeležencev in nihče jih ne more več sam reševati. Jaz pri zaposlovanju iščem izzivalce. Ljudi, ki si bodo upali izzvati mene, ne ljudi, ki bodo pridne miške in bodo samo poslušali in izvajali ukaze. MEPI te sili, da greš iz varnega okolja v neznano. In danes smo vsi v neznanem."
MEPI te sili, da greš iz varnega okolja v neznano
Podelitev zlatih priznanj MEPI v Celju
"Biti mepijevc pomeni pripadati skupnosti, poslanstvu. Ni nekaj, kar se človek nauči, in če ne vadi, pozabi. MEPI je nekaj, kar se vgradi v osebnosti in postane naš način življenja," je dodala Andreja Anžur Černič. Zato se v program MEPI lahko vključijo mladostniki med 14. in 24. letom, "ker to so leta, ko se oblikujejo osebnostne lastnosti. In če tukaj vzpostavimo spodbudno okolje, je to izjemno pomembno za oblikovanje zdrave odrasle osebnosti v poznejši dobi." V Sloveniji je bilo lani v ta program vključenih 1440 udeležencev in 69 organizacij, kjer izvajajo ta program. Vsaki dve leti tistim, ki so dosegli najvišji, zlati nivo programa MEPI, podelijo nagrade. Letos jih je prejelo kar 153 mladih (pretežni del jih prihaja z GCC, I. gimnazije v Celju ter Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje), slavnostna podelitev pa je ob prisotnosti predsednika države Boruta Pahorja v soboto potekala na celjskem Starem gradu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
