Pred tremi leti so v Velenju na dan suverenosti, ki ga obeležujemo 25. oktobra kot spomin na odhod zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade (JLA) iz Slovenije, odprli Spominski center 1991. V njem so prikazani mejniki slovenske osamosvojitve izpred 30 let, s poudarkom na dogodkih, ki so se v tem času odvijali v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Natanko tri leta po otvoritvi te muzejske zbirke so postavili še temeljni kamen za novonastajajoči Park državnosti, ki leži pod objektom Spominskega centra 1991.
Pravzaprav je temeljni kamen kar betonski tetraeder, ki je služil kot protitankovska ovira. Tam bo tudi ostal, zelenico pa bodo preuredili v park s stopnicami, ki bodo služile kot oder za nastopajoče na eni strani ter klopce za poslušalce in obiskovalce na drugi strani. Prostor naj bi, takšna je želja, postal kraj različnih dogodkov, obenem bodo lahko v njem obiskovalci Spominskega centra čakali na vstop. Obisk centra, ki ga upravlja Muzej Velenje, je namreč precejšen, pravijo v Velenju.
"Ideja o ureditvi parka je stara že nekaj let. Najprej smo morali urediti lastništvo zemljišča, ki je bilo v lasti Gorenja. To nam ni želelo podati služnosti, zahtevali so zgolj odkup. Letos smo v proračunu zagotovili ta finančna sredstva in zemljišče odkupili," opisuje velenjski župan Peter Dermol. Hkrati so začeli pripravljati idejno zasnovo za ureditev zemljišča. Pri tem so bili nekoliko omejeni, saj je zemljišče del vplivnega območja Vile Herberstein, ki je zavarovana kot stavbna dediščina, zato so obliko in vsebino odprtega parka usklajevali s celjsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Z Gorenjem mestni občini ni uspelo najti skupnega jezika
"Vsebino so definirale že veteranske organizacije," pojasnjuje avtor zasnove, arhitekt Rok Poles. "Šlo bo za predstavitev ključnih artefaktov vojne za Slovenijo. Središče parka bo betonski tetraeder, sinonim vojne za Slovenijo. Pridružena bosta velenjska posebnost, to je protitankovska ovira iz jamskih lokov, poimenovana jež, in obnovljeni ameriški tank Sherman iz časa druge svetovne vojne."
O treh mejnikih
Vsebino je kot član koordinacijskega odbora, ki že od marca pripravlja vsebino parka, podrobneje predstavil Alojz Slavko Hudarin. Trije mejniki, ki bodo zajeti v Parku državnosti, so vezani na tri ključne dogodke. Na november leta 1918, ko je velenjski rojak Karel Verstovšek Rudolfa Maistra imenoval za generala. Brez Maistra slovensko ozemlje danes ne bi bilo takšno, kot je, je poudaril Hudarin. Drugi ključni dogodek je druga svetovna vojna, tretji pa vojna za Slovenijo.
"V času polpretekle zgodovine so se v okolici Velenja dogajali pomembni dogodki. Zato želimo, da s Parkom državnosti omogočimo prebivalcem Velenja, Šaleške doline, Zgornje Savinjske doline in Slovenije, še posebej mlajši generaciji, da se seznanijo s tem in ohranijo spomin na zgodovinska dogajanja. Naj naštejem samo nekaj dejstev: prvi partizanski napad na Šoštanj 8. oktobra 1941, ko so ga za nekaj ur osvobodili. To je bil prvi napad in ena prvih večjih partizanskih akcij na Slovenskem, hkrati tudi prvo osvobojeno mesto v takratni okupirani Evropi. Pa legendarni boj XIV. divizije na Graški gori in podpis kapitulacije 9. maja 1945 v Topolšici. Podpis je pomenil eno od štirih delnih vdaj nemške vojske. Za Slovence se je s tem končala druga svetovna vojna. In kakšen je odnos države do tega dogodka danes? Že pred leti smo velenjske veteranske organizacije posredovale pobudo, da bi bil ta dan tudi državni praznik, kot je denimo v Franciji in Rusiji, pa odziva ni," je dejal Hudarin.
Osamosvojitvena junaštva
Še posebej je izpostavil dogodke izpred 30 let, ki tvorijo tretji vsebinski del parka. "Hrabra je bila odločitev poveljnika, majorja Ervina Prislana (po njem so svetniki pred kratkim poimenovali eno od velenjskih ulic, op. p.), da ne preda orožja JLA in se to prestavi na tajno lokacijo v okolici Velenja. Pa zavzetje mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Ali ko helikopter Gazela v lasti JLA pristane na Golteh in prebegla pilota takoj prestopita v Teritorialno obrambo Slovenije (TO). Zgodovinski napis na helikopterju TO 0001 Velenje še danes spominja na te dogodke v vojaškem muzeju v Pivki. Pomagali smo tudi pri zavarovanju letališča Slovenj Gradec proti napovedanemu heliodesantu, se nato premaknili v Dravograd in sodelovali s koroškimi borci v bojnem spopadu z motorizirano kolono JLA do njene predaje," je našteval Hudarin.
Vila čaka najemnika
Vila Herberstein, ki stoji v bližini bodočega parka, je ostala brez dosedanjega najemnika Gostinstva Gorenje. "Vila (občina jo ima za 75 let v najemu od države) je prazna. V tem trenutku pripravljamo razpisno dokumentacijo za nov razpis. Vemo, da so zaradi epidemije negotove razmere na področju turizma in gostinstva, ampak bomo v kratkem vseeno objavili razpis in poskušali poiskati drugega gostinca," pravi župan Peter Dermol. Dodaja, da je zanimanja za najem sicer kar veliko. "Najemnina mora biti določena po zakonu o stvarnem premoženju. Vem pa, da je v teh časih ta lahko hitro previsoka." Če ne bodo uspeli najti novega gostinca, bodo v objekt umestili druge vsebine, dodaja župan.
"Koliko poznamo našo pot do samostojne države občani in koliko naša mlajša generacija? Premalo ali pa nič! Pa niso za to krivi mladi. Odgovornost nosi država, ki skozi učne programe briše del naše polpretekle in novejše zgodovine, zato je še kako pomemben današnji dogodek," je še dodal Hudarin. Park, do katerega bo iz mesta vodila nova pešpot, sicer še kakšno leto ne bo zaživel. Prej je treba namreč zanj najti sredstva v proračunu, dodaja župan. Celotna ureditev parka je ocenjena na 80 tisoč evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
