Postopna obnova kulturne dediščine na celjskem pokopališču Golovec

Larisa Jeknič Larisa Jeknič
27.01.2022 06:15

Celjska občina nadaljuje urejanje pokopališča na Golovcu. V najslabšem stanju so spomeniki. Postavili so nova vrata, obrezali drevesa in odstranili odvečno rast

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nova vhodna vrata, ki so zdaj še zaklenjena, so že namestili.
Larisa Jeknič

Mestna občina Celje (MOC) se je tako po civilnih kot tudi svetniških pobudah za ureditev pokopališča na Golovcu odločila lani, za preureditev pa so v rebalansu proračuna za leto 2021 temu namenili 20.000 evrov. Celostna obnova pokopališča, ki leži na južni strani Golovca, in navsezadnje končna preureditev tega v spominski park bo sicer trajala nekaj let.

Čas, okoljski in družbeni dejavniki so prostor močno načeli, zato ne potrebuje zgolj miniaturnih posegov, temveč temeljito in dosledno reorganizacijo, ki ne bo mačji kašelj. Verjetno o tem najbolje pričajo mnogi vandalizirani grobovi, ki so kljub vsemu del pomembne kulturne dediščine - in ne le celjske, temveč tudi slovenske.

Novosti pri obnovi

S celjske občine so sporočili, da so v javnem podjetju Zelenice v zadnjih tednih opravili večja vzdrževalna dela, povezana z rastlinjem na pokopališču in novimi vhodnimi vrati nanj. Ta vrata so zdaj zaklenjena, delovala pa bodo na princip avtomatskega odpiranja, s čimer bodo omejili tudi gibanje po pokopališču v nočnem času, so pojasnili na občini.

Uničene spomenike bo treba temeljito obnoviti.
Larisa Jeknič

Dostop do pokopališča tudi ponoči se je namreč v preteklosti že izkazal kot problematičen, predvsem zaradi pogostega nočnega popivanja, z omejitvijo pa se bodo zmanjšal tudi vandalizem.

Kot enega izmed pomembnih korakov na poti do lepše celostne podobe pokopališča so na občini izpostavili tudi ureditev ograje, ki ga bo obkrožala. Pojasnili so, da so že lani postavili približno sto metrov kovane ograje na južnem delu, od koder je pogled na mesto. Predvidoma februarja bodo začeli postavljati še okoli 300 metrov panelne ograje na vzhodnem delu in na nekaterih drugih mestih, kjer zdaj manjka.

Nekateri deli pokopališča so v izredno slabem stanju.
Larisa Jeknič

Zdaj na pokopališče res ni mogoče vstopiti skozi glavna vrata, a že kratek sprehod po hribu navzgor do druge strani zaradi načete in na nekaterih delih tudi uničene panelne ograje to omogoča. Na občini so obljubili, da bo pokopališče ograjeno v celoti, kdaj, pa še ni znano.

Kulturno pomembno

Občina je zdaj v sodelovanju s celjsko enoto Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, Muzejem novejše zgodovine Celje in Pokrajinskim muzejem Celje začela pripravljati projektno nalogo, v okviru katere bodo izdelali načrt celostne ureditve pokopališča v spominski park. Aspiracije po obnovi so sicer zelo perspektivne.

Obrezali so drevesa in odstranili odvečno rast.
Larisa Jeknič

Izhodišče pri izdelavi projekta ureditve je elaborat Slovensko pokopališče na Golovcu, ki ga je izdelal Zavod RS za varstvo kulturne dediščine istega leta, kot je bilo to razglašeno za kulturni spomenik. Sodelavki zavoda Nataša Podkrižnik in Milana Klemen sta pojasnili, da bodo na podlagi projektne naloge izdelali krajinskoarhitekturni ureditveni načrt, ki bo predvidel celovito prenovo in ureditev z možnostjo fazne izvedbe.

"Poškodovane nagrobnike in grobnice z večjo umetniško vrednostjo bo treba ohraniti in obnoviti na podlagi konservatorsko-restavratorskega projekta. V bodoče bo treba več pozornosti posvetiti sprotnemu vzdrževanju stanja in spremljanju dogajanja na pokopališču," sta med drugim izpostavili Podkrižnikova in Klemenova.

Pojasnili sta tudi, katere so nekatere konceptne možnosti prenove. Spomenike iz centralnih delov pokopališča bi tako prestavili na robove, s čimer bi se lahko oblikovale večje zelene površine. Zgodovinsko in umetnostnozgodovinsko pomembnejše nagrobnike in grobnice bi obnovili na obstoječih lokacijah, obnovili bi tudi pokopališčne zidove, ki so nosilci spomenikov.

Takšni so nekateri grobovi na pokopališču.
Larisa Jeknič

Prav tako bi sanirali in dopolnil vegetacijski okvir, med drugim bi dodali zasaditve na strmejšem delu. Vegetacija bi se uporabila kot parkovno-

arhitektonski element v obliki živih mej in cezur. Izvedli bi tudi sistem poti, ki vodijo do posameznih delov pokopališča, med drugim tudi do spomenika NOB. Koncept prenove bi tako v pokopališču združil rekreacijsko funkcijo z možnostjo kulturnega udejstvovanja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta