Povratek Oliverja Tiča alias Olija Walkerja na lani prekinjeno dolgo pot

Ravno pred letom dni smo v Večeru opisovali, kako je Konjičan Oliver Tič, zaradi svoje priljubljene dejavnosti - hoje - bolj znan kot Oli Walker (v prevodu hodec), moral zaključili svoje popotovanje po Ameriki. Z idejo v treh letih prehoditi pot od juga Južne Amerike do Arktike, se je na pot podal oktobra 2018. V začetku lanskega leta je prispel že do Kolumbije, kjer je prvič v življenju doživel oborožen napad. Pobrali so mu denar in potni list, zaradi česar se je moral marca lani celo vrniti v Slovenijo. In ravno ko se je z novim potnim listom vrnil v Kolumbijo, je lahko le 14 dni pešačil, dokler ga razmere zaradi epidemije covida-19 niso popolnoma onemogočile. Tako se je pred letom dni ponovno vrnil v Slovenijo.

Carlitos rasla, Oli delal

Od takrat je bila njegova edina želja dokončati sanje. No, in še ena - vrniti se po psičko Carlitos, potepuško kosmatinko, ki jo je rešil in ki mu je zadnje mesece pešačenja delala družbo. Načrt, da bi Carlitos odpeljal s sabo v Slovenijo, je bil v času epidemije podoben misiji nemogoče. "Ves ta čas je bila Carlitos v pasjem hotelu, ki sem ga plačeval. Malo me skrbi, ali me bo še prepoznala. In če se bo še lahko stlačila v voziček; medtem je namreč povsem odrasla in pridobila kar nekaj dodatnih kilogramov," pravi Oli.

Sam je medtem pridno delal. Zadnjih nekaj mesecev je od zore do mraka delal v Nemčiji. "Na ta način sem kar največ privarčeval. Delali smo na prizidku tovarne avtomobilov v Nemčiji, kjer še ni bilo ogrevanja, ampak ko delaš zato, da bi uresničil sanje, delaš vse. Ko mi je bilo težko vstati, sem si rekel, glej, na ta način se boš lahko vrnil na pot," opisuje in dodaja, da je še danes hvaležen podjetniku, ki mu je to delo omogočil.

Idealnega trenutka ni

Čeprav je videti, da se ponovno vrača v noro stanje epidemije, iz katere je lani ubežal, Oli poudarja, da to ni nepremišljena poteza. "Ni da bi kakšnega 'frajerja špilal'. Nisem prvi, ki se vračam na pot. Nekateri so že pred mesecem dni ponovno začeli potovati po teh deželah s kolesi, pa nimajo težav. Ravno na te informacije sem čakal. Treba bo biti malce bolj pazljiv pa trgovine bo najbrž težje najti, a bo že šlo. Idealen trenutek nikoli ne bo. Bom pa moral redno opravljati PCR-teste. Pozitiven na korono sem sicer bil mesec nazaj, a to tam nič ne šteje. Upam samo, da so testi cenejši kot pri nas."

Polet iz Ljubljane ima v sredo. "Komaj čakam. Če bo vse po sreči, bom 9. ali 10. aprila že pešačil. Tak način življenja mi je zelo všeč. Monotonost, v kateri sem zdaj, ni zame."

Še poldrugo leto hoje

Olija, ki je na zadnjem podvigu, ki ga je moral brutalno prekiniti, prehodil že enajst tisoč kilometrov, čaka še 1100 kilometrov hoje po Kolumbiji, nato še 6300 kilometrov pešačenja po Srednji Ameriki ter okoli 6500 kilometrov po Severni Ameriki. Slednjo dobro pozna, saj jo je leta 2016 prehodil od zahodne do vzhodne obale, torej počez, zdaj pa jo bo še po dolgem.

"Upam, da se bodo razmere v mesecu in pol stabilizirale, da bom lahko normalno prečkal mejo. Toliko časa bom najbrž potreboval, da do konca prehodim Kolumbijo. Trenutno dobro kaže. Bom videl, koliko kilometrov mi bo uspelo narediti na dan, ker zdaj bom moral bolj paziti, kje bom spal. Najbrž pred kakšno policijsko postajo ali bencinsko črpalko, da bo bolj varno. Morda bom zato na dan naredil manj kilometrov, lahko pa tudi več. Računam, da jih bom na dan naredil okoli 30."

Se morda vendarle malce s cmokom v grlu vrača v Kolumbijo? "Leto in pol sem bil na poti, pa je to bila prva nesreča. Bila je pač ena izkušnja, ki se je morda morala narediti. Upam, da bo odslej šlo vse v redu."

V tretje gre

Še vedno ima v načrtu, da bo pot, ki je še pred njim, končal v letu in pol. "Želja je, da jo zaključim najkasneje konec avgusta prihodnjega leta, ko naj bi prišel na Aljasko. Če bo kasneje, ne bo fajn, ker bo mrzlo. Računam torej leto in pol. Za novo leto bi moral ravno vstopiti v Ameriko, kjer bom lahko delal več kilometrov na dan. Obalo Združenih držav Amerike bi rad prehodil med zimo, ker bo topleje."

Za celotno pot privarčevanega denarja najverjetneje ne bo dovolj. A Oli računa, da bo vsaj nekaj evrov sčasoma zaslužil z objavami svojih dogodivščin na youtube kanalu. "Denarja ni dovolj, a ne želim s tem obremenjevati drugih ljudi. Pa saj se vedno kaj odpre, nekako bo že, sicer bom pa dnevni budžet z desetih dolarjev zmanjšal na pet. Računam pa tudi, da bom preko youtube kanala dobil vsaj nekaj evrov na mesec, ko bom dobil več naročnikov."

V tretje gre rado, si ob tem ponavlja Oli. Tretjič se vrača na pot uresničitve dolgoletnih sanj, s tretjim otroškim vozičkom, ki mu pomaga prenašati bremena (prva, Will in Gill, sta oddelala svoje). Ker, kot poudarja, "raje vsak dan jem testenine in živim svoje sanje, kot pa da bi sedel doma ob obloženi mizi, s polnim želodcem, a praznim življenjem".