Rozmari Petek
Po letih opozarjanja, da se bo cerkev svetega Janeza Krstnika v Žički kartuziji zdaj zdaj zrušila, je konec leta 2019 prišla rešitev - zaradi amandmaja poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega je država za obnovo cerkve namenila dva milijona evrov. Konservatorski načrt je bil narejen že leta 2018, lani naj bi začeli le še z deli. Tu pa se je nepričakovano in skrito pred javnostjo zapletlo. Še pred letom dni so nam na celjskem zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) pojasnili, da bodo v prvi fazi, to je v prvem letu, cerkev statično sanirali, prihodnje leto, to je letos, pa bi objekt dobil streho. "S tovrstno rešitvijo bi sledili konservatorskim izhodiščem in smernicam, začrtanim za prenovo celotnega samostanskega kompleksa, ki se je pričela že v sedemdesetih letih 20. stoletja," so nam pred letom dni pojasnili.
Brez javnega natečaja
Kot je še opozoril Sapač, bi bilo korektno pred takšnim korakom, kot se izvaja sedaj, izvesti javno strokovno razpravo in javni natečaj, kjer bi se imeli vsi arhitekti pravico potegovati za delo. Občina je tu izbirala sama, je pojasnil Peskar, obenem pa ni bilo časa za izvedbo natečaja, sicer bi lahko ogrozili dobljeni denar in ga Žička kartuzija nikoli več ne bi videla. Je pa dodal, da so občino dvakrat opozorili, da niso izbrali izvajalca z ustreznimi referencami (izbrali so domačega gradbenika Gradnje Marguč). Da v primeru, če je v igri velik denar, ni zadržkov, je sporno sporočilo ljudem, je na to odvrnil Sapač.
Šele zaradi okrogle mize, ki jo je organiziral Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, je javnost izvedela, da se je koncept močno spremenil. Cerkev ne bo dobila klasične strehe, kot si je javnost do tedaj predstavljala, temveč bodo postavili le pol strehe, ki bo krita s škriljem (kot ostale strehe v kartuziji), pod njo pa bo premična streha, ki bo še posebej dobrodošla takrat, ko bodo Konjičani v Žički kartuziji imeli glasbene večere, pa bo začelo deževati.
Novo bo tudi to, da se bodo obiskovalci lahko sprehodili po vrhu severne stene cerkve in tako dobili pogled na kartuzijo s ptičje perspektive. In medtem ko se v Turističnoinformacijskem centru (TIC) in na občini veselijo sodobnega pristopa, ki pomeni več radovednih obiskovalcev, so nekateri strokovnjaki, med njimi je najbolj oster dr. Igor Sapač, ki je edini arhitekt in umetnostni zgodovinar hkrati, ostro proti takšni rešitvi.
Ko zgolj spomenik ne zadošča
"Nova rešitev ne pomeni zaščite, temveč degradacijo," je Sapač dejal na okrogli mizi in predlagal, naj se rešitev nemudoma še enkrat temeljito premisli, saj gre za eminenten spomenik. Spomnil je na misli priznanih umetnostnih zgodovinarjev, ki so zagovarjali načelo, da pri varovanju spomenikov ne gre za iskanje užitkov, temveč naj bodo dela izraz negovanja pietete. Zato se morajo arhitekti, ko gre za pomembne spomenike, brzdati v svoji kreativnosti.
"Spet se dogaja, da nam pomembni spomeniki ne zadoščajo več v obliki, kot so se nam ohranili. Primer je dvorec Štatenberg, ki je postal še bolj baročen. Očitno nismo zadovoljni z Žičko kartuzijo kot spomenikom srednjega veka, ampak si želimo več, neke nove atrakcije, neko novo razgledišče, neki nov akvarij. Neko pomično streho, ki bo gotovo atrakcija, ki bo zadovoljevala sodobnega potrošnika."
Selfi točka z izstrelitveno rampo
Precej kritični so bili tudi nekateri drugi, ki so spremljali okroglo mizo. "V principu hoče arhitekt selfi točko za turiste z raketno izstrelitveno rampo v ozadju, ki ji sam reče streha. Lokalna skupnost pa si mane roke, saj mislijo, da bo ta novotarija pritegnila velik interes. Bo - le da negativen!" je komentiral fotograf Tamino Petelinšek.
Kaj naj prevlada, ko so trenutni komercialni interesi nasprotni dolgoročnim kulturno- zgodovinskim?
"Povezati karkoli novega z veliko vrednim starim, bogastva in prave vsebine, ki jih v resnici sploh ne poznamo dobro in jih bomo na ta način tudi onemogočili samo zato, da bi bilo nekaj novo in bleščeče za par let, potem se bomo pa tolkli po glavi, kaj smo v resnici izgubili, zavrgli? Ta rešitev nikakor ne črpa iz kartuzijanske duhovne in stavbne dediščine," je menila dr. Katarina Šter z Muzikološkega inštituta.
"Razumem, da vsaka stroka v duhu časa rada menja svojo doktrino. Ampak pri tako pomembnem spomeniku se mi zdi sporno, da lahko ozka delovna skupina mimo strokovne javnosti sama odloči o značaju posega," je dodal arhitekt Nande Korpnik. "Ob spoštovanju do vseh udeležencev okrogle mize sem prepričan, da ta na hitro sprejeta rešitev pokritja cerkve ni ustrezna," pa je kratko menil nekdanji konjiški župan Janez Jazbec, ki je pred leti pri obnovi kartuzije oral ledino.
Kaj prinaša nova doktrina
Čemu je sploh prišlo do menjave doktrine, po kateri so se odločili, da je bolje zaščititi ostaline kot obnoviti zidove in po 180 letih ponovno postaviti običajno streho, je pojasnil generalni konservator ZVKDS dr. Robert Peskar. Poudariti so želeli vrednost cerkve kot razvaline, ohraniti njen karakter in dokumentarno vrednost, da bi lahko še kasnejše generacije raziskovale ostaline, je opisal. Opozoril pa je še, da se je na njihov prvotni konservatorski plan, ki je vključeval prekritje objekta, lani aprila ostro odzvala stroka (v pismu je dala prednost arheološki prezentaciji ostalin, ne pa prekritju). "In to upravičeno. Ko smo analizirali popise del, vezane na statično sanacijo cerkve, z namenom, da bodo lahko zidovi nosili težko streho, smo ugotovili, da so statiki in izvajalci predvideli navaden masaker nad spomenikom, saj je bilo predvideno sistemsko injektiranje vseh zidov s cementno maso. Če bi to dovolili, bi imeli uničen spomenik."
Že 180 let brez strehe
Cerkev svetega Janeza Krstnika v Žički kartuziji je že okoli 180 let brez strehe. Tudi zato so nekateri strokovnjaki menili, da bi s postavitvijo običajne strehe preveč spremenili mikrokemijske pogoje spomenika. Po toliko letih objekta ne moreš na tako brutalen način zapreti, so menili. Dodali so še, da čeprav je bilo treba rešitev pripraviti v treh tednih, je vseeno dobro premišljena. Umetnostna zgodovinarka Rajka Bračun Sova pa meni, da dejstvo, da se niso odločili za klasično streho, temveč za takšno, ki je bolj pogodu organizatorjem porok in koncertov, nakazuje na slab odnos do kulturne dediščine, ki izvira še iz prejšnjega režima. Odgovora na vprašanje, koliko bo stalo vzdrževanje takšnega sistema zakrivanja cerkve in koliko let miru, kar zadeva nadaljnje propadanje cerkve, so s tem pridobili, ni podal nihče.
Ker so okroglo mizo začeli s podatkom o tem, da je bila listina o ustanovitvi Žičke kartuzije ponaredek, se je tudi projektant dr. Rok Žnidaršič v svojem pojasnilu naslonil na ta podatek. "Ne želimo si, da bi se nekoč ukvarjali z vprašanjem, ali je streha ponaredek." Ni namreč nedvoumnih virov o tem, kako je bila streha v originalu dejansko videti. "Naš koncept zastrešitve ostalin se naslanja na idejo, da so vse gradbene faze, vse razvojne faze cerkve, vključno s sodobnimi posegi jasno čitljive, berljive in prezentne." Da so se za streho sploh odločili, pa je botroval pogoj ministrstva za kulturo, da je cerkev treba prekriti. Ali bodo na ministrstvu zadovoljni s premično streho, nam do zaključka redakcije niso odgovorili.
"Mi smo prepričani, da je rešitev dobra," je poudarila direktorica občinske uprave občine Slovenske Konjice Breda Obrez Preskar. Takšna kompromisna rešitev jim prinaša nove priložnosti, sodoben pristop, obiskovalcem ponuja novo doživetje s tem, ko lahko stopijo na obzidje in si dediščino ogledajo s ptičje perspektive, je naštela.
Vodja TIC Slovenske Konjice Tjaša Kangler pa je dodala: "Sodobni pristopi k obnovi kulturnozgodovinskih spomenikov so nekaj, kar bi morali pri nas bolj pozdravljati, saj so tudi v svetu nekaj povsem običajnega. Povezovati staro z novim, spoštljivo ohranjati spomin na preteklost, vendar ne v izolaciji od sodobnega sveta, kot da ta ne obstaja. Prav je, da tovrstni izjemni objekti kulturne dediščine dobijo nove vsebine, da se jih obnavlja z mislijo na sedanjost in prihodnost, na današnjo generacijo in tiste, ki prihajajo, in da te objekte, ki nam že stoletja šepetajo lepe zgodbe, z veliko mero subtilnosti približamo sodobnemu človeku."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
