Premog bi v Velenju kopali vsaj do leta 2042

Dan D, ki bo po 145 letih izkopavanja premoga v Šaleški dolini pomenil njegov konec, se bliža. Da izkopavanje ne bo sledilo življenjski dobi novega bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), je sicer znano že vsaj dve leti. V Večeru smo že leta 2018 na osnovi prejetih dokumentov poročali, da bodo premogovnik namesto leta 2054 najverjetneje zaprli okoli leta 2030. Podatek se je v minulih letih še večkrat ponovil, nazadnje so konec preteklega leta o tem govorili na seji šoštanjskega občinskega sveta, češ da je na sestanku z vodstvom občine to povedal direktor Premogovnika Velenje. A uradno so občinam lani predstavljali tri scenarije zapiranja premogovnika: leta 2033, 2038 in 2042. Sedaj pa je slišati, da naj bi operativna delovna skupina ministrstva za infrastrukturo za pripravo ukrepov premogovnih regij v torek jasno potrdila, da bo konec izkopavanja premoga že leta 2033.

Potrebujejo več časa

To je razlog, da se je velenjski župan Peter Dermol odločil, da predsedniku vlade Janezu Janši napiše javno pismo. "Znano je, da za kvalitetno in predvsem pravično prestrukturiranje doline potrebujemo približno dvajset let, na kar smo se pripravljali tudi v Mestni občini Velenje (MOV). Zato lahko ima danes vsaka ne dovolj premišljena odločitev ali sprejem odločitve, ki je zgolj všečna splošni javnosti, enormne posledice za Šaleško dolino in ne nazadnje za državo. Čimprejšnje zapiranje premogovnih blokov v TEŠ je dandanes točka na marsikateri agendi ali v političnem programu, in to brez jasnega odgovora, kaj takšna odločitev dejansko pomeni in kakšne bodo posledice za vse deležnike, predvsem v luči energetske revščine in gospodarske konkurenčnosti," piše eden od nekdanjih direktorjev TEŠ, ki nujo po hitrem zapiranju pripisuje bolj politiki kot dejstvu, da tudi ekonomika proizvajanja električne energije na premog že zavoljo vse dražjih emisijskih kuponov dolgo ne bo zdržala. TEŠ namreč po besedah generalnega direktorja HSE dr. Viktorja Vračarja dela izgubo.

Ravno naraščanje cene emisijskih kuponov kot "kazen" za izpust ogljikovega dioksida sicer v pismu omenja tudi Dermol. Občine v Šaleški dolini že dlje časa opozarjajo, da bi se denar, pobran na ta način, moral vračati v regijo. A Dermol ne opozarja le na to. "Posebno poglavje v tem primeru je prav gotovo nakup CO2-kuponov, katerih cena se zaradi tržnih aktivnosti v zadnjih mesecih nenehno povišuje oziroma gre preko mere, ko je strošek CO2-kuponov višji od vrednosti izkopanega premoga. Identično je pri zagotavljanju toplotne oskrbe za daljinsko ogrevanje Šaleške doline. Če je še pred nekaj leti strošek CO2-kuponov za toplotno energijo znašal nič evrov, je po današnjih ocenah štiri milijone letno.

Za primerjavo: za samo toplotno energijo namenjamo tri milijone evrov. Dobro pri vsem tem je, da šaleška energetika daje v podnebni sklad letno več deset milijonov evrov, s katerimi se lahko investira v projekte po Sloveniji, na primer v Hidroelektrarne Mokrice. Slabo pa je to, da prekupčevalci s CO2-kuponi dosegajo mastne dobičke, in to na plečih vseh nas, kot tudi to, da se vsaj del sredstev podnebnega sklada ne vrača v Šaleško dolino za energetsko učinkovite in okolju prijazne projekte," piše Dermol.

Poslovna ali ekološka odločitev?

Velenjski župan meni tudi, da sta "nezavidljivi poslovni kondiciji" TEŠ in Premogovnika Velenje določenemu delu interesnih skupin pisani na kožo, "saj se z zapiranjem premogovnih blokov v TEŠ odpira dodaten prostor uvozu in preprodaji električne energije". Sam zato premierju predlaga, "da sprejmete naš predlagani rok prenehanja kopanja premoga. V kolikor bomo pred letom 2042 ugotovili, da smo zagotovili socialno varnost danes zaposlenih v šaleški energetiki, da smo zagotovili stabilen vir toplotne energije za Šaleško dolino in tudi ustrezen nivo oskrbe Slovenije z električno energijo, pa seveda lahko sprejemamo tudi drugačne odločitve."

Dermol v pismu poudari predvsem naslednje: "Opustitev koriščenja premoga je sprejemljiva, ko bo sleherni zaposleni v omenjenih energetskih družbah imel zagotovljeno socialno varnost v obliki novega, kvalitetnega delovnega mesta ter bomo imeli nadomestni vir za toplotno oskrbo." V šaleški regiji se namreč najbolj bojijo, da se bo tudi pri njih ponovila zgodba iz Zasavja.