V minulem tednu je bilo na temo, kdaj zapreti Premogovnik Velenje (PV) in Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), spet veliko povedanega. Posvet na temo šaleškega energetskega prestrukturiranja je skupaj z Energetsko agencijo za savinjsko, šaleško in koroško regijo v četrtek pripravila Montel Energetika.NET, včeraj pa skupaj s Holdingom slovenske elektrarne (HSE) še državni svet. A daleč največ odziva so bile deležne besede generalnega direktorja Direktorata za energijo Hinka Šolinca, ki je v četrtek dejal, da bo ekonomska situacija TEŠ prisilila, da se bo zaustavil bistveno prej kot leta 2033. "Optimistično bi rekel, leta 2029. Skrbi pa me, da bo to morda že leta 2024." Zato je prepiranje, katero leto bi bilo boljše, prepiranje okrog oslove sence, je dodal.
Sodoben, a nerentabilen
O tem, katera letnica je primernejša, tudi generalni direktor HSE dr. Viktor Vračar ni želel razglabljati. Kot vedno do zdaj je poudaril, da je bolj kot to, kdaj zapreti, pomembno, kako sploh priti do katerekoli letnice. "Sistem funkcionira, a postaja nerentabilen," je povedal o najsodobnejšem, komaj šest let starem bloku 6. Dejanske rasti emisijskih kuponov so namreč za 20 let prehitele napovedi, ki so veljale ob odločitvi za gradnjo.
Aktiviranje Šaleške
Velenjski župan Peter Dermol je pred prvomajskimi prazniki s posebnim pismom na vsa gospodinjstva "aktiviral" svoje občane. Opisal je, kaj zahtevajo od vlade RS, preden ta določi dokončno letnico zaprtja PV in TEŠ. Do prenehanja izkopavanja premoga je treba zagotoviti vsaj pet tisoč novih delovnih mest. Država mora zagotoviti nov toplotni vir za ogrevanje doline, pomagati pri realizaciji projektov v skupni vrednosti 1,1 milijarde evrov, predvsem pa zahtevajo, da prej sprejme zakone o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije, o postopnem zapiranju PV, nov model rabe sredstev sklada za podnebne spremembe in noveliran celoviti nacionalni energetski podnebni načrt. "Enotno in odločno, z veliko mero odgovornosti moramo izkoristiti priložnosti, ki jih bodo prinesle spremembe," je zapisal v pismu in jih povabil k sodelovanju in podpori pri vseh aktivnostih.
"Vse, kar mi zdaj povsem zanesljivo vidimo, je največ za tri leta naprej," je dejal o rasti cen kuponov. "Leto 2023 je še nezanesljivo, zato je sklepanje, kaj bo leta 2024, absolutno gospodarsko neresno," je dejal. A malce kasneje dodal, da bodo zaradi sklenjene poravnave z General Electricom ob takšnih cenah emisijskih kuponov še vzdržali do leta 2023, leta 2024 pa bi neizogibno prešli v likvidnostne težave. Pojasnil je, da sicer njihova termodivizija, ki zajema TEŠ in PV, že od začetka delovanja bloka 6, torej še ob nižjih cenah emisijskih kuponov, ni poslovala pozitivno (letos pričakujejo od 110 do 150 milijonov evrov izgube) in ni zmogla sama poplačevati posojil in investicijskega vzdrževanja.
Ne zapirajmo sodobnega TEŠ in ne uvažajmo energije iz tujih termoelektrarn, ki so bistveno slabše
V šestih letih je HSE v TEŠ in PV vložil 823 milijonov evrov denarja iz njihove hidroproizvodnje. To je ekonomist Marko Jaklič označil kot investicijski potencial za druge naložbe in se ob tem vprašal, ali je bolje vzdrževati staro ali vlagati v novo, oziroma kot je dejal, drago plačevati počasno gnitje starega.
Do kdaj blok 6
Slednje se izplača vse do trenutka, ko HSE ne bo več mogel vzdrževati PV in TEŠ, meni direktor Elesa Aleksander Mervar. Slovenija v primerjavi z Nemčijo proizvede 50 odstotkov več elektrike iz obnovljivih virov, zato naj bo cilj, da dokler smo nad povprečjem Evropske unije (EU), delovanje TEŠ ne bi smelo biti pod vprašajem. Sicer ima Slovenija zelo dobre čezmejne prenosne kapacitete, je dejal, zato uvoz ne bi bil problem. Lahko pa pride do kriznih obdobij, ko elektrike na trgu ni. Predvsem pa bo uvozna odvisnost, če ne podaljšamo delovanja krške nuklearke in ne naredimo nič za njen drugi blok, podražila ceno električne energije.
Nekaj bi pogrevali, vsega ne
Marko Jaklič je na četrtkovem posvetu malo spomnil na zgodovino, ki je pripeljala do stanja, v katerem je TEŠ: "Že pri investiciji v blok 6 se je vedela lastna cena, a se je ogromno zavajalo." "Poudarjam, da se ne ukvarjamo s preteklimi dejanji, temveč s tem, kar imamo," je dejal Vračar, čeprav je hkrati dodal, da jim je znesek poravnave v višini 261 milijonov evrov, ki so ga pred kratkim dobili od General Electrica, veliko pomagal. Po drugi strani pa se predsednik premogovniškega sindikata SPES Simon Lamot javno sprašuje, kdo je kriv, da Slovenija od leta 2014 plačuje emisijske kupone, Poljska, ki ima ogromno termoelektrarn, pa še danes ne. Kdo je kriv, da naša država ni izkoristila vseh mehanizmov, ki bi olajšali delovanje TEŠ?
Opozoril je še na zmote, da bi lahko obnovljivi viri nadomestili TEŠ in nuklearko, saj denimo sončne elektrarne pozimi, ko je poraba največja, dajejo najmanj, hranilniki energije pa so pošastno dragi. Zato je poudaril, da bolj ko bo rasla proizvodnja iz razpršenih virov, več bo moralo biti velikih rezerv v obliki plinskih elektrarn. Predvsem pa je dodal, da je pri odločanju treba operirati s pravimi podatki, ki naj jih dobi država, ne lokalna oblast.
Narobe svet
O tem, kakšne so pristojnosti lokalne oblasti, je dan pred tem govoril tudi Šolinc. Da se Velenje in Šoštanj ukvarjata s tem, kje bo država dobila električno energijo, namesto da bi ju skrbelo ogrevanje doline, je označil kot narobe svet. Kot tudi, da se PV ubada s tem, "kje se bodo tisti, ki se bodo leta 2035 upokojili, leta 2040 zaposlili", namesto s podaljšanjem koncesije za izkopavanje premoga.
Ta se jim izteče v začetku prihodnjega leta, PV pa trenutno nima, tako Šolinc, izpolnjenega niti enega pogoja za podaljšanje koncesije. Odziv velenjskega župana Petra Dermola je bil, da iskanje nadomestnega toplotnega vira ni izključna odgovornost lokalne skupnosti, saj se je za zaprtje TEŠ odločila država. In da s tem, ko ga skrbi cena elektrike, zasleduje javni interes, saj bo cena vplivala na položnice gospodinjstev in na konkurenčnost gospodarstva, zato se čuti dolžnega, da na to opozori.
Vizjak svari pred hitenjem
Posvet v državnem svetu je spremljal tudi okoljski minister Andrej Vizjak. Dejal je, da v Sloveniji vsak postopek umeščanja energetskih objektov v prostor traja zelo dolgo, zato bo iskanje nadomestnih virov za šoštanjsko elektriko res velik zalogaj. Nevladnike, civilne iniciative vsaka stvar moti in ne vidijo širšega interesa, je dejal. Sam je zato še danes ponosen, da je pred leti podpisal energetska dovoljenja h gradnji bloka 6.
HSE z največjo sončno elektrarno
HSE bo na odlagališču nenevarnih odpadkov Prapretno pri Hrastniku gradil sončno elektrarno, ki bo s tremi megavati največja v Sloveniji. Njena proizvodnja bo zadostovala letnim potrebam okoli 800 gospodinjstev. V načrtih so še gradnje novih hidroelektrarn, sončnih in vetrnih elektrarn na območju Ojstrice, Paškega Kozjaka in Rogatca. V minulem tednu so pridobili gradbeno dovoljenje, gradnjo kanijo začeti poleti.
"Naloga je res huda, čas izredno kratek. Nepremišljeno hitenje bo imelo več škode kot koristi," je dejal in dodal, da ni dobro opuščati TEŠ, dokler niso zagotovljeni nadomestni viri, ki jih sam vidi v drugem bloku nuklearke in večjem izkoriščanju hidropotenciala. "Ne zapirajmo sodobnega TEŠ in ne uvažajmo energije iz tujih termoelektrarn, ki so bistveno slabše!"
Šoštanj za zaprtje
"Zaradi izkopa premoga je naš razvoj onemogočen," pa je zbranim pojasnil šoštanjski župan Darko Menih in dodal, da bo, če se bo izkopavanje nadaljevalo, potopljenih dodatnih 180 hektarjev njihovih zemljišč. Skrbi jih nasip med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom, ki bo tudi po zaprtju PV ostal. Občina Šoštanj je sicer zagovarjala letnico zaprtja 2038. Ko pa so od PV ponovno dobili košarico, češ da problema s smradom iz premogovniškega jaška ne morejo rešiti (razen z novim jaškom, ki bi bil še bližje naseljem kot sedanji), so svetniki sklenili, da zahtevajo prenehanje izkopavanja premoga. Dodal je, da bo ob zapiranju zelo težko, vendar pa rešitev ni v zamikanju letnice v nedogled, temveč v konkretnih korakih.
Argumenti za leto 2033
Ker se cena emisijskih kuponov še vedno zvišuje, nihče ne ve, koliko časa bo HSE še lahko pokrival izgubo svojih termodivizij v Šoštanju in Velenju.
V danem trenutku je na voljo veliko finančnih virov.
Nič več smradu v Šoštanju.
Argumenti proti letu 2033
Zaprli bi najsodobnejši blok, elektriko bi pa uvažali iz držav, ki bolj onesnažujejo okolje.
Ni nadomestnih virov, saj je vsako umeščanje hidro in vetrnih elektrarn dolgotrajno, poraba električne energije pa se konstantno dviguje.
Uvozna odvisnost podraži električno energijo.
- 823 milijonov evrov je HSE v zadnjih šestih letih vložil v TEŠ in PV, kar bi sicer lahko bil investicijski kapital za druge naložbe.
- 180 hektarjev zemljišč v Šoštanju bo še potopljenih, če se bo izkop premoga nadaljeval.
- 235 milijonov evrov je po oceni Petra Dermola premalo za prestrukturiranje regije, ki je prijavila za 1,1 milijarde evrov projektov (od tega jih bo zgolj novo daljinsko ogrevanje stalo 130 milijonov evrov).
- 100 tisoč evrov letno znaša strošek zapiralnih del v PV.
Udeleženci, med katerimi so bili tudi predstavniki sindikata energetike (ti poudarjajo, da morajo rudarji dobiti delo, ki bo enako dobro plačano, kot je zdaj), si o tem, kdaj zapreti, niso enotni. Na grobo rečeno, bi velenjski župan in sindikati PV in TEŠ zapirali čim kasneje, po možnosti leta 2042, ministrstvo za infrastrukturo čim prej, torej vsaj leta 2033, medtem ko HSE letnice ne upa napovedati. Zadnjo besedo bo imela politika. Ta naj bi najkasneje letos, še idealneje pa pred predsedovanjem EU morala reči, kdaj bo konec. To bo vsaj PV močno olajšalo načrtovanje, saj kot se je izrazil direktor PV dr. Janez Rošer, je "PV tanker, in ne majhen, okreten čoln". Na zaprtje se morajo pripravljati vsaj 15 let.