Prihodnost šaleške energetike: kaj je pravično in kaj prav

Rozmari Petek Rozmari Petek
08.05.2021 06:10
Ne le leto 2033, zdaj kot možnost zaprtja TEŠ 6 omenjajo že leti 2029 in 2024. HSE o tem ne želi govoriti, sindikat vztraja vsaj pri letnici 2042. Zadnjo besedo bo imela politika
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
TEŠ je pridelala kar 325 milijonov negativnega kapitala. 
Andrej Petelinsek

V minulem tednu je bilo na temo, kdaj zapreti Premogovnik Velenje (PV) in Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), spet veliko povedanega. Posvet na temo šaleškega energetskega prestrukturiranja je skupaj z Energetsko agencijo za savinjsko, šaleško in koroško regijo v četrtek pripravila Montel Energetika.NET, včeraj pa skupaj s Holdingom slovenske elektrarne (HSE) še državni svet. A daleč največ odziva so bile deležne besede generalnega direktorja Direktorata za energijo Hinka Šolinca, ki je v četrtek dejal, da bo ekonomska situacija TEŠ prisilila, da se bo zaustavil bistveno prej kot leta 2033. "Optimistično bi rekel, leta 2029. Skrbi pa me, da bo to morda že leta 2024." Zato je prepiranje, katero leto bi bilo boljše, prepiranje okrog oslove sence, je dodal.

Sodoben, a nerentabilen

O tem, katera letnica je primernejša, tudi generalni direktor HSE dr. Viktor Vračar ni želel razglabljati. Kot vedno do zdaj je poudaril, da je bolj kot to, kdaj zapreti, pomembno, kako sploh priti do katerekoli letnice. "Sistem funkcionira, a postaja nerentabilen," je povedal o najsodobnejšem, komaj šest let starem bloku 6. Dejanske rasti emisijskih kuponov so namreč za 20 let prehitele napovedi, ki so veljale ob odločitvi za gradnjo.

"Vse, kar mi zdaj povsem zanesljivo vidimo, je največ za tri leta naprej," je dejal o rasti cen kuponov. "Leto 2023 je še nezanesljivo, zato je sklepanje, kaj bo leta 2024, absolutno gospodarsko neresno," je dejal. A malce kasneje dodal, da bodo zaradi sklenjene poravnave z General Electricom ob takšnih cenah emisijskih kuponov še vzdržali do leta 2023, leta 2024 pa bi neizogibno prešli v likvidnostne težave. Pojasnil je, da sicer njihova termodivizija, ki zajema TEŠ in PV, že od začetka delovanja bloka 6, torej še ob nižjih cenah emisijskih kuponov, ni poslovala pozitivno (letos pričakujejo od 110 do 150 milijonov evrov izgube) in ni zmogla sama poplačevati posojil in investicijskega vzdrževanja.

V šestih letih je HSE v TEŠ in PV vložil 823 milijonov evrov denarja iz njihove hidroproizvodnje. To je ekonomist Marko Jaklič označil kot investicijski potencial za druge naložbe in se ob tem vprašal, ali je bolje vzdrževati staro ali vlagati v novo, oziroma kot je dejal, drago plačevati počasno gnitje starega.

Do kdaj blok 6

Slednje se izplača vse do trenutka, ko HSE ne bo več mogel vzdrževati PV in TEŠ, meni direktor Elesa Aleksander Mervar. Slovenija v primerjavi z Nemčijo proizvede 50 odstotkov več elektrike iz obnovljivih virov, zato naj bo cilj, da dokler smo nad povprečjem Evropske unije (EU), delovanje TEŠ ne bi smelo biti pod vprašajem. Sicer ima Slovenija zelo dobre čezmejne prenosne kapacitete, je dejal, zato uvoz ne bi bil problem. Lahko pa pride do kriznih obdobij, ko elektrike na trgu ni. Predvsem pa bo uvozna odvisnost, če ne podaljšamo delovanja krške nuklearke in ne naredimo nič za njen drugi blok, podražila ceno električne energije.

Opozoril je še na zmote, da bi lahko obnovljivi viri nadomestili TEŠ in nuklearko, saj denimo sončne elektrarne pozimi, ko je poraba največja, dajejo najmanj, hranilniki energije pa so pošastno dragi. Zato je poudaril, da bolj ko bo rasla proizvodnja iz razpršenih virov, več bo moralo biti velikih rezerv v obliki plinskih elektrarn. Predvsem pa je dodal, da je pri odločanju treba operirati s pravimi podatki, ki naj jih dobi država, ne lokalna oblast.

Narobe svet

O tem, kakšne so pristojnosti lokalne oblasti, je dan pred tem govoril tudi Šolinc. Da se Velenje in Šoštanj ukvarjata s tem, kje bo država dobila električno energijo, namesto da bi ju skrbelo ogrevanje doline, je označil kot narobe svet. Kot tudi, da se PV ubada s tem, "kje se bodo tisti, ki se bodo leta 2035 upokojili, leta 2040 zaposlili", namesto s podaljšanjem koncesije za izkopavanje premoga.

Regija je tako rekoč zrasla na premogovništvu in termoenegretiki.
Andrej Petelinsek

Ta se jim izteče v začetku prihodnjega leta, PV pa trenutno nima, tako Šolinc, izpolnjenega niti enega pogoja za podaljšanje koncesije. Odziv velenjskega župana Petra Dermola je bil, da iskanje nadomestnega toplotnega vira ni izključna odgovornost lokalne skupnosti, saj se je za zaprtje TEŠ odločila država. In da s tem, ko ga skrbi cena elektrike, zasleduje javni interes, saj bo cena vplivala na položnice gospodinjstev in na konkurenčnost gospodarstva, zato se čuti dolžnega, da na to opozori.

Vizjak svari pred hitenjem

Posvet v državnem svetu je spremljal tudi okoljski minister Andrej Vizjak. Dejal je, da v Sloveniji vsak postopek umeščanja energetskih objektov v prostor traja zelo dolgo, zato bo iskanje nadomestnih virov za šoštanjsko elektriko res velik zalogaj. Nevladnike, civilne iniciative vsaka stvar moti in ne vidijo širšega interesa, je dejal. Sam je zato še danes ponosen, da je pred leti podpisal energetska dovoljenja h gradnji bloka 6.

"Naloga je res huda, čas izredno kratek. Nepremišljeno hitenje bo imelo več škode kot koristi," je dejal in dodal, da ni dobro opuščati TEŠ, dokler niso zagotovljeni nadomestni viri, ki jih sam vidi v drugem bloku nuklearke in večjem izkoriščanju hidropotenciala. "Ne zapirajmo sodobnega TEŠ in ne uvažajmo energije iz tujih termoelektrarn, ki so bistveno slabše!"

Šoštanj za zaprtje

"Zaradi izkopa premoga je naš razvoj onemogočen," pa je zbranim pojasnil šoštanjski župan Darko Menih in dodal, da bo, če se bo izkopavanje nadaljevalo, potopljenih dodatnih 180 hektarjev njihovih zemljišč. Skrbi jih nasip med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom, ki bo tudi po zaprtju PV ostal. Občina Šoštanj je sicer zagovarjala letnico zaprtja 2038. Ko pa so od PV ponovno dobili košarico, češ da problema s smradom iz premogovniškega jaška ne morejo rešiti (razen z novim jaškom, ki bi bil še bližje naseljem kot sedanji), so svetniki sklenili, da zahtevajo prenehanje izkopavanja premoga. Dodal je, da bo ob zapiranju zelo težko, vendar pa rešitev ni v zamikanju letnice v nedogled, temveč v konkretnih korakih.

Kako dolgo še?
Andrej Petelinsek

Udeleženci, med katerimi so bili tudi predstavniki sindikata energetike (ti poudarjajo, da morajo rudarji dobiti delo, ki bo enako dobro plačano, kot je zdaj), si o tem, kdaj zapreti, niso enotni. Na grobo rečeno, bi velenjski župan in sindikati PV in TEŠ zapirali čim kasneje, po možnosti leta 2042, ministrstvo za infrastrukturo čim prej, torej vsaj leta 2033, medtem ko HSE letnice ne upa napovedati. Zadnjo besedo bo imela politika. Ta naj bi najkasneje letos, še idealneje pa pred predsedovanjem EU morala reči, kdaj bo konec. To bo vsaj PV močno olajšalo načrtovanje, saj kot se je izrazil direktor PV dr. Janez Rošer, je "PV tanker, in ne majhen, okreten čoln". Na zaprtje se morajo pripravljati vsaj 15 let.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta