V nedeljo ob 7. uri zjutraj se bodo v Rogaški Slatini odprla vrata 15 volišč, od katerih jih je tretjina urejenih v zasebnih hišah občanov. Kljub dejstvu da je Slovenija še vedno v epidemiji, se namreč tudi ustavnemu sodišču, ki je bil zadnja bilka pobudnikom referenduma, ki so se nadejali, da bodo izvedbo referenduma uspeli prestaviti, izvedba ne zdi problematična. Iz njihove kratke obrazložitve je namreč moč razbrati, da bi ustavno sodišče smelo zadržati referendum le, če bi zaradi izvrševanja lahko nastale "težko popravljive škodljive posledice". Gradnja največjega stolpa ali ne, dodatno izpostavljanje možnostim okužb zavoljo izpolnitve volilne pravice ali ne, vse to v primeru referenduma v Rogaški Slatini sodišče ne šteje pod "težko popravljive škodljive posledice", se med drugim zgraža svetnica SD Andrejka Flucher, ki je pobudo podala na ustavno sodišče. "V bistvu sem tako zelo razočarana, da enostavno nimam besed," je dejala.
Referendum prestavili že zavoljo počitnic, zavoljo epidemije pa ne
Odločitev ustavnega sodišča bode v oči tudi zato, ker je isto sodišče leta 2014 v primeru, ko je bil razpisan zakonodajni referendum o dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih, pritrdilo poslanki SDS Evi Irgl. Ta je opozarjala, da je datum referenduma že zato, ker je določen na nedeljo po prvomajskih počitnicah, sporen, saj da bo velika večina volivk in volivcev v tujini na počitnicah in jim bo tako oteženo spremljanje referendumske kampanje; oteženo jim bo tudi predčasno glasovanje, je izpostavila. V primeru slatinskega referenduma o stolpu referendumske kampanje v epidemiji niti ni bilo; javne razprave zaradi prepovedi zbiranja ljudi niso bile dovoljene, niti javna soočenja, na kar je ves čas opozarjala tudi pobudnica referenduma Eva Žgajner. Datum predčasnega glasovanja so objavili dan pred prvim možnim dnem predčasnega glasovanja (objavili so ga v ponedeljek, predčasno glasovanje pa je možno v torek, sredo ali četrtek).
So člani volilne komisije klecnili pred težo, ki jo nosijo?
Predvsem pa bo zanimivo, kako bo občinska volilna komisija (OVK) organizirala izvedbo referendum, saj je v novih okoliščinah in po pojasnilih pristojnih varnost na voliščih sedaj izključno njihova skrb. Po neuradnih informacijah naj bi se kar nekaj članov volilnih komisij te odgovornosti zbalo in so se funkciji raje odpovedali, nekateri pa naj bi medtem tudi sami zboleli. To informacijo deloma potrjuje zadnja objava OVK, saj v tem tednu sporočili kar nekaj novih imen članov volilne komisije na šestih voliščih. Kot uradna razlaga pa je v odločbi o nadomestnih članih (ki, mimogrede, ni bila sprejeta na seji kot vse ostale) zapisano, da "so posamezni člani volilnih odborov javili nezmožnost opravljanja funkcije".
Teoretično morajo osebno tudi do covid bolnika, če ta izrazi takšno željo
Na plečih članov volilnih komisije je tudi izvedba glasovanja na domu volivca. Tako so, kot je razvidno iz sprejetih odločb, dolžni oditi na dom volivca, četudi bi ta preboleval korono, a je izrazil željo, da želi glasovati na domu, ker se osebno zaradi bolezni ne more zglasiti na volišču.
Če torej v večjem delu države veljajo ostri omejevalni ukrepi, ti v Rogaški Slatini na nek način nimajo učinka. In tudi zato lahko župan Branko Kidrič oziroma občinska uprava brez vsakršne bojazni, da bi prešli pod roke zdravstveni inšpekciji, javno vabijo ljudi na referendum z besedami "skupaj navzgor". "Če rečemo, kakšno je večje tveganje, ko gre občan v trgovino ali pa ob upoštevanju vseh ukrepov NIJZ na referendum, potem mislim, da ne bo nič tako narobe, če se referendum v predvidenem roku izpelje," je ob obstrukciji izredne seje, na kateri bi še lahko prestavili datum referenduma, dejal župan. Dejansko pa županova ideja o gradnji največjega stolpa v Sloveniji zmaga že s tem, da se referenduma udeleži premalo število ljudi. In ravno v tem grmu tiči tisti zajec, zavoljo katerega občinski svet izvedbe referenduma ni želel prestaviti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
