Rozmari Petek
Še v petek so v Štorah občani podpisovali nenavadno peticijo. Več kot 700 ljudi se je v le treh dneh podpisalo pod zahtevo proti ukinitvi dejavnosti medicine dela, prometa in športa v Zdravstveni postaji Štore. Ta je pravzaprav že ukinjena, zdravnica, ki je nazadnje to delo opravljala v Štorah in ki so jo štiri leta za ta namen izobraževali, pa je medtem odšla v Zdravstveni dom Celje, kmalu zatem že v Zdravstveni dom Velenje. In po nekaterih informacijah spet prihaja nazaj v Celje, a tokrat ne v zdravstveni dom, temveč v zasebno kliniko Dvorec Lanovž.
Če se medicina dela obrestuje le zasebnikom, bi morali v državi zvoniti že vsi zvonovi
Od anonimk do državnih anomalij
Tako zapletena je na prvi pogled videti zgodba, ki je kasneje postala vsebina ene od anonimk. Ta je zaokrožila v Velenju in posledično (so)vplivala na zahtevo za sklic izredne seje s strani velenjskih opozicijskih svetnikov. "Medicina dela, prometa in športa je v vsaki zdravstveni ustanovi paradna disciplina, tista, ki pridobi neslutena neproračunska finančna sredstva, ki odločilno prispevajo k prihodku javnih in zasebnih zdravstvenih ustanov. To pa ne velja za medicino dela v Zdravstvenem domu Velenje. Tako navaja direktor Janko Šteharnik, zato medicino dela 'prodaja' specialistični kliniki Dvorec Lanovž," uvodoma navaja anonimka, ki direktorju naprej očita, da bo s prevzemom gotovo tudi sam dobil kakšen delež. A Šteharnik se ob besedi anonimka (sam je sicer še ni videl, dodaja) le nasmehne. "Takšni očitki so smešni. Najprej je treba razumeti, da je medicina dela posebnost znotraj sistema zdravstva. Je čista ekonomija. Ni sofinancirana, temveč je povsem tržna dejavnost. Ob tem ima na trgu še mnogo zasebnikov, ki so pripravljeni določene stvari opraviti za manj denarja in, se zgodi, tudi pomanjkljivo. Denimo, ko kakšen 80-letni voznik pri nas upravičeno ne dobi dovoljenja za vožnjo, ga dobi pa pri zasebniku. Obenem naš zdravnik, ki kvalitetno izpolni naloge, lahko dnevno pregleda 12 do 16 pacientov, zasebnik več kot 30. Še drugače, če bi Gorenje denimo jutri potrebovalo 100 novih zaposlenih, jih mi v enem dnevu ne bi mogli kvalitetno pregledati, kje pri zasebniku pa bi dobili potrebne štampiljke za vse kar v enem dnevu," je srž problematike, ki bi jo pravzaprav morali reševati na državnem nivoju, izpostavil Šteharnik.
Ni ekonomike, ugotavlja direktor
Na lokalnem nivoju pa je zadeva takšna: "Kmalu po svojem prihodu sem ugotovil, da medicina dela dela z izgubo. V treh letih je ta že prešla 100 tisoč evrov. To pomeni, da cena naših storitev ne poplača vseh stroškov. Še drugače: plača zdravnika letno nanese okoli 60 tisoč evrov bruto, dodatnih 30 tisoč sta stroška dveh drugih zaposlenih, saj so v timu vedno trije; stroški laboratorija so 30 tisoč evrov," je našteval direktor. Trenutno so na medicini dela zaposleni trije zdravniki, s tem da se bosta dve zdravnici kmalu upokojili. "Priliv specializantov je nizek, pa še zbornica dve leti ni izdala izobraževalnega programa. Ta sicer traja štiri leta in bi nas stal 200 tisoč evrov. Na podlagi vsega tega smo začeli razmišljati o umiku s tega področja na način, da bi našli nekoga, zasebnika, ki bi to prevzel. Pod pogojem seveda, da za dve leti prevzame vse zaposlene, da odkupi našo opremo in plačuje najemnino. Takšnega zasebnika smo našli v kliniki Lanovž, vendar nam je lastnik pred kratkim poslal dopis, da od te namere odstopa. Zdaj se bomo morali spet organizirati drugače. Medicina dela nam bo ostala, a dolgoročno to ne bo rešitev," opisuje Šteharnik.
Še nekaj neznank
Kljub podrobni razlagi direktorja pa je neznank v tem konkretnem primeru regijskega romanja medicine dela še kar nekaj. Tako denimo ni jasno, čemu je Zdravstveni dom Celje zdravnico, v katero je vlagal, enostavno pustil oditi oziroma zakaj je dala odpoved. Še več, po podatkih, ki jih ima starosta medicine dela v Štorah Marjan Hrušovar (ta je novo zdravnico uvajal), so bila po odhodu zdravnice iz Štor določena podjetja, ki so uporabljala štorsko medicino dela, napotena, naj uporabljajo storitve Lanovža, ne Zdravstvenega doma Celje, kjer ta medicina dela še je. Podobno naj bi tudi iz Zdravstvenega doma Velenje uporabnike obveščali, da tisti, ki še želijo sodelovati z isto zdravnico, to storijo v Lanovžu. So mar dogodki prehitevali že vnaprej dorečene poti? Direktorice celjskega zdravstvenega doma včeraj nismo uspeli doklicati, Šteharnik pa pojasnjuje, da zdravniki pri tem nimajo konkurenčne klavzule in da je zato lahko strankam sporočila, da bo delala drugje. Ob odhodu iz Štor naj bi uporabniki že bili obveščeni, da bo v nadaljevanju delala tako v Velenju kot v Lanovžu. Do zdravnice naj bi namreč v Velenju prišli ravno preko Lanovža. Zavoljo namere o prenosu dejavnosti na Lanovž so jo v Velenju zaposlili le začasno, a upajo, da bo vseeno pri njih ostala, še doda direktor.
