Savinjska dolina: "Poplavne varnosti ni. Zmanjšujemo ogroženost"

Točno tam, kjer je nasip nižji, je voda udarila čez. Na to smo že leta pred poplavo opozarjali. Krajani so imeli že več kot deset let stare elaborate. Če bi se jih upoštevalo, morda do tega ne bi prišlo v takšnih razsežnostih," je kritike krajanov, ki so se združili v civilno iniciativo Ločica - Breg pri Polzeli, strnil Dejan Tamše. Zalilo je več kot 300 hiš, s tem prizadelo 1200 ljudi. Od poplav naprej opozarjajo, da je treba nasip povišati. Včeraj je bil na to tematiko prvi delovni sestanek na Občini Polzela. Vsaj prvi s takšno udeležbo, ki je lahko prebivalcem podala realna zagotovila in jih pomirila. Med njimi so bili državni sekretar Boštjan Šefic pa direktorica Direkcije RS za vode Neža Kodre in strokovnjak za vode Rok Fazarinc. "Kolegi iz Maribora iščejo rešitve za ta del. Projekt državnega prostorskega načrta bo treba deloma spremeniti, treba je aktivirati dodatne razlivne površine. Ker karkoli bi nekje dodatno zapirali, bi poslabševali razmere dolvodno," je uvodoma dejal Fazarinc in s tem trčil v bolečo temo selitve dela Letuša v sosednji občini Braslovče, ki še naprej razdvaja tamkajšnje stanovalce.

Marca naj bi oddali dopolnjen državni prostorski načrt

Za konkretni primer Ločice in Brega pri Polzeli bodo rešitve sicer šle ravno v smeri nekoliko višjih nasipov. "Odvisno še od hidravličnih analiz, ki se izvajajo. Potem se bodo tukaj zavarovala vsa urbana območja razen tistih, kjer je predvidena izselitev. Treba je gledati celoto od Grobeljskega mostu (v Latkovi vasi, op. p.) do Letuša. Iz tega sistema ne sme odtekati več vode, kot je je dosedaj," poudarja Fazarinc. Kdaj, je naslednje ključno vprašanje krajanov. "Marca naj bi oddali dopolnjen državni prostorski načrt, ki bo strokovna podlaga za umeščanje v prostor." "Gre za območje, ki je bilo že prej prepoznano kot problematično oziroma kot poplavno ogroženo, zato smo že pred avgustovskim dogodkom sklenili sporazum z občinami, v okviru katerega skupaj projektiramo ukrepe načrta za okrevanje in odpornost," je dodala Neža Kodre. Do sredine leta 2026 bodo izvedli razširitev struge, rekonstrukcijo nasipov in vzpostavili razlivne površine. "Kar se tiče izvajanja izrednih ukrepov, pa še vedno vzpostavljamo pretočnost, odstranjene so bile že izjemne količine materiala, hkrati bomo v naslednjem tednu pristopili k odpravi poškodb na nasipu in z nivelacijo ponižanih delov nasipa na tem območju. Danes je bil sprejet dogovor, da bomo to izvedli najkasneje do januarja drugo leto," je še zagotovila. "Vesel sem, da bo s tem zagotovljena vsaj minimalna začasna poplavna varnost našega območja. Pri nas je bilo 341 objektov poplavljenih, sedem družin je na seznamu za izselitev. Celotna škoda je znašala nekaj čez 47 milijonov. Tisti, ki menijo, da je bila naša občina nekoliko manj poškodovana, nam torej delajo krivico," je stanje v občini in izplen sestanka opisal župan Jože Kužnik.

Glavne rešitve se začnejo v Zgornji Savinjski dolini

Savinja ne pozna občinskih mej. Divjala je po celotni dolini. Kdaj bo ta dolina spet varna, se sprašujejo prebivalci. "Strokovno pravilen pristop je, da poskušamo čim več vode zadržati na tistih območjih, kjer je, kjer se voda lahko razliva, ali pa aktiviramo dodatna območja," je nadaljeval Fazarinc. "Glavne rešitve se začnejo v Zgornji Savinjski dolini. Na pritokih Savinje je treba začeti relativno zelo hitro zadrževati prod, ki se je sprožil, ker drugače bomo imeli v bodoče bistveno večjo erozijo, kot jo imamo do zdaj. Naslednji korak je, da se skuša na tistih območjih v Zgornji Savinjski dolini, ki so danes poplavno ogrožena, z nekimi lokalnimi ukrepi povečati varnost. Določeni deli potrebujejo kar obsežen poseg. Dolino Ljubnice je treba v celoti na novo obdelati, videti, kaj se da tam narediti. Potem imamo celo Zadrečko dolino, ki je v bistvu naravni zadrževalnik visokih vod." Dodal je še, da bodo na treh lokacijah zadrževali Dreto, ki sodeluje v vsakem poplavnem dogodku, pri Paki pa med drugim razmišljajo o možnosti, da bi se v času visokih vod prelivala v Velenjsko jezero.

Odpraviti največje poškodbe na nasipih

"Poplavne varnosti ni. Mi zmanjšujemo ogroženost," je dodala Kodretova. "V prvi fazi moramo izvesti izredne ukrepe, da bodo v deževju struge pretočne. Odpraviti moramo največje poškodbe na nasipih pa tudi kar nekaj začasnih nasipov oziroma objektov za zaščito industrijskih con in podobne začasne rešitve so predvidene, da bosta gospodarstvo in prebivalstvo vsaj v vmesnem obdobju čakanja na dolgoročne rešitve lažje preživela noči." Veliko razseljenih prebivalcev, ki so v ujmi ostali brez vsega, pa bo trdno spalo šele, ko bodo končno spet imeli domačo posteljo. Šefic napoveduje, da bo predvidoma januarja program odprave posledic naravne nesreče sprejet na vladi. "Na podlagi tega bomo potem zahtevali tudi operacionalizacijo vseh projektov, časovno, po nosilcih, seveda tudi finančno in vse ostalo, ter bomo natančno spremljali in zagotavljali, da se ti načrti tudi uresničujejo po tej dinamiki. Naš cilj je, da v teh prvih dveh letih resnično naredimo velik preboj na tem področju, in temu bodo podrejene vse aktivnosti," zagotavlja Boštjan Šefic.