Tegoba, ki že leta tare Šoštanjčane, je izrazit vonj po lignitu, ki se po mestu vije iz zračnega jaška Premogovnika Velenje (PV) v neposredni bližini Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Zadnja leta naj bi bil vonj še izrazitejši. Nekateri, tudi podžupan Viktor Drev, predvidevajo, da zato, ker so zaradi pritožb Velenjčanov zračni jašek ob Velenjskem jezeru manj obremenili in razliko prevesili na šoštanjski jašek. Spet drugi ugibajo, da so razlog drugačne razmere v jamah. "Že vsaj dvakrat se je iz jaška prav črno kadilo, kar nakazuje, da imajo neke težave," je komentiral svetnik Boris Goličnik.
Kriva rudarska zakonodaja
A ne glede na razloge so si vsi svetniki z županom Darkom Menihom na čelu edini: smrad se mora nehati. Tako ali drugače. Če ne drugače, pa s prenehanjem delovanja rudnika, so poudarili v svojem sklepu, ki so ga na zadnji občinski seji sprejeli po tem, ko so poslušali obrazložitve generalnega direktorja PV dr. Janeza Rošerja.
Ta jim je namreč razložil, da rešitvi, ki ju jo je nazadnje predstavljal eden prejšnjih direktorjev PV Ludvik Golob, nista izvedljivi. Varianta, po kateri bi moteči metan s primesmi uplinjali že v jami, je le laboratorijsko izvedljiva, tehnično pa ne, je dejal Rošer. Obenem motečega zraka iz prezračevalnega jaška ne morejo speljati niti v 140 metrov visok dimnik bloka 4, ker da tega ne dopuščata rudarski inšpektor in rudarska zakonodaja. "Kar nekaj črnila je bilo prelitega na to temo. Projekt je drag, stal bi 4,5 milijona evrov, po zadnjem projektu celo 7 milijonov. Še večji problem je, da je takšna rešitev v neskladju z zakonom o rudarstvu. Tako PV ne more in ne sme pristopiti k nadaljnjim zadevam," je dejal Rošer, ker po zakonodaji pri zračnih jaških ne sme biti kombiniranih sistemov prezračevanja. "Kakršni koli dodatni upori na poti odvajanja zraka vplivajo na količino svežega zraka v jamah. To pa direktno vpliva na varnost zaposlenih," je dodal.
Ni želel dajati obljub
Glede na to, da še ne vedo, kako bodo težavo rešili, je direktor dodal, da obljub - v nasprotju s predhodniki - raje sploh ne bo dajal. "Ne maram tolmačiti predhodnikov, a naučil sem se, da dokler stvari niso pisno potrjene s strani instanc, smo le pri obljubah. Tudi jaz bi rad rekel, da bomo do konca leta 2021 projekt izpeljali, a si tega ne upam trditi."
Podpisan dogovor želijo čim prej, preden morebiti spet pride do menjave v vrhu premogovnika
"Mi, Šoštanjčani zagovarjamo, da se je treba smradu rešiti na tak ali drugačen način. Omenjanje cene tu ni bistveno. Šoštanj je, kar se tiče okolja, utrpel že dovolj škode. Izgubljamo zemljo, jezero se širi, mislili smo, da se bomo za začetek vsaj smradu rešili," je bil s pojasnili nezadovoljen župan Menih. "Poslušali smo že kar nekaj direktorjev pa predstavnike Inštituta Milana Vidmarja, ki so nam predstavljali, da je z metodo odzračevanja preko dimnika bloka 4 možno odstraniti od 75 do 80 odstotkov smradu. Rešitev mora biti, ta ali druga. A naj spet ne mineta dve leti vmes! In če tone premoga ne prenesejo tega dodatnega stroška, potem ne vem, ali je še sploh smiselno delati. Ta zračni jašek je treba zapreti!" je dodal podžupan Drev.
Ob tem je direktor PV Rošer komentiral, da je v PV zelo težko planirati ekonomično sliko. "Vemo, da je že od bloka 6 TEŠ cena premoga fiksna, vse druge zadeve - od plač, materiala ... - pa se dražijo. Ob vsem tem je naš prihodek identičen (edini prihodek je prodaja premoga termoelektrarni) in to je za PV nevzdržno," je opisal, a hkrati zatrdil, da bodo rešitve za smrad kljub vsemu našli. Ena od variant je, da bi povečali kapacitete zračnega jaška v Pesjem, kjer je razdalja do urbanih naselij vendarle daljša. Ali nadgradili jašek NOP II, ki je bil sprva mišljen kot izvozni, ne le prezračevalni. Spet pa je dodal: "Prezračevalni sistem imamo že 145 let. Ne moremo ga generalno spremeniti."
Goličnik je po vsem slišanem predlagal, naj občina s PV sklene dogovor, po katerem bodo časovnico reševanja zadeve jasno opredelili. "Obljube prelagamo iz leta v leto. Tega imamo dovolj. Ste pripravljeni podpisati zavezo?" je vprašal. "Težavo naj nemudoma odpravijo, sicer naj zračni jašek zaprejo, drugače bomo od države zahtevali, da se odkopavanje premoga ustavi," so oblikovali prvi sklep.
"Beseda nemudoma morda ni najbolj primerna, ker če bi lahko zadevo nemudoma rešili, te točke na seji danes sploh ne bi bilo," jih je popravil Rošer. Na koncu so sprejeli sklep brez besede nemudoma, a da bodo podrobnosti o načinu reševanja opredeljene v posebnem dogovoru, ki ga bosta občina in PV podpisala v 30 dneh. "Ker kaj, če direktorja po 1. januarju ne bo več, potem smo spet na začetku," so dodali v obrazložitvi. Na koncu pa pribili, da če se problematika smradu v Šoštanju ne da rešiti v doglednem času, bo svet Občine Šoštanj od države zahteval, da se izkopavanje premoga ustavi. Občina Šoštanj pa bo v tem primeru podprla in zagovarjala ambiciozni program iz nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij z načeli pravičnega prehoda, ki predvideva konec rabe premoga leta 2033.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
