Rozmari Petek
Tema sosežig odpadkov oz. goriva SRF v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) je prišla še na dnevni red seje velenjskga mestnega sveta. Kljub samoponujanju TEŠ niso povabili v goste, kjer naj bi dodatno pojasnjevali prednosti sosežiga, čeravno poudarjajo, da so s tem projektom zaključili. A še bolj presenetljivo je, da na seji ni bilo niti vodje posebne skupine za civilni nadzor Andreje Katič; tudi ta na sejo ni bila vabljena. Skupino so namreč Velenjčani oblikovali ravno zato, da bi ta pomagala pri odločitvi svetnikov, ali sosežig podpreti ali ne. Delo te skupine je strnil kar župan Peter Dermol, ki je ponovil, da skupina na 21. oktobra lani podane pobude in vprašanja s strani TEŠ ni prejela odgovorov. Kot tudi, da skupina svetnikom predlaga, naj sosežigu nasprotujejo, pri čemer mnenja skupine na svoji spletni strani niso objavili, niti ga niso pripeli gradivu, temveč so ga svetnikom le individualno pošiljali.
Župan drugače kot Katičeva
Župan je namreč več kot očitno drugačnega mnenja kot skupina, ki ji je bila zaupana presoja vpeljave sosežiga. Kot je dejal svetnikom, so se v TEŠ zgolj napačno, to je preveč podcenjujoče do lokalne skupnosti lotili projekta. "Še danes nimam jasnega odgovora, kako bi sosežig vplival na naše ljudi, ker načrtovalci niso strokovno in argumentirano posredovali informacij in zato je nemogoče reči, da ta projekt podpiramo. Istočasno pa v celoti trdim, da projekt ne bi vplival negativno na naše okolje," je samozavestno dejal Dermol in predlagal, naj namesto sklepa, ki ga je predlagala posebna skupina in ki nasprotuje sosežigu, podprejo sklep, da sosežig v danih okoliščinah ni sprejemljiv, kar napeljuje na misel, da v kakšnih drugih pa je.
Bolj kot trenutni načrti za sosežig jih skrbi dolgoročna usoda premgovne regije
To župan tudi sam poudarja: "Mi smo kot Šaleška dolina dajali vtis, da tu ne želimo več nobenih projektov, kar je lahko nevarno. Konec koncev smo v fazi prestrukturiranja, ko moramo iskati nove projekte, nove tehnologije. Zato se mi zdi prav, da damo jasen signal, da to ne pomeni, da v dolino nismo pripravljeni spuščati novih projektov, ampak da se zavedamo, da je znotraj premogovnika energetska lokacija, da imamo največji izziv na področju iskanja nadomestnega toplotnega vira. In da se vsi skupaj zavedamo, da moramo biti v tem primeru odprti," je dejal župan.
Niso bile le špekulacije
S tem je potrdil strahove Šaleškega EKO gibanja, ki je pred sejo svetnike opomnilo, naj, podobno kot so to storili njihovi šoštanjski kolegi, sosežigu rečejo odločen ne. "V skladu s tem vas prosimo, da pri sprejemu odločitve o sosežigu odpadkov v TEŠ upoštevate dejstvo zapiranja Premogovnika Velenje in sosežiga odpadkov nikakor ne povezujete z morebitnimi težavami pri bodoči toplotni oskrbi prebivalstva Šaleške doline. Bodoči način toplotnega ogrevanja bo posledica zapiranja Premogovnika Velenje in ne vaše odločitve proti sosežigu." Dodali so, da se v javnosti špekulira, da TEŠ okoljevarstveno soglasje, od katerega še vedno ni odstopilo, "pridobiva 'na zalogo' in da se zato svetnice in svetniki MOV ne boste jasno in odločno opredelili proti sosežigu. Iskreno upamo, da so to zgolj natolcevanja in špekulacije," so dodali v pismu svetnikom. A sprejeti sklep, proti kateremu je ugovarjala le svetnica Breda Kolar, ki je predlagala sprejetje sklepa, ki ga je oblikovala posebna skupina za nadzor sosežiga, je špekulacije zgolj potrdil.
To pa ni edina vsebina sklepa, ki so ga potrdili svetniki, ki so se v razpravah oddaljili od osrednje točke dnevnega reda, to je sosežiga, in se poglobili v tematiko daljinskega ogrevanja. V naslednjih členih sklepa, ki ga je oblikoval župan, so dodali, da bodo tudi v prihodnje podpirali razvojno in tehnološko napredne projekte z namenom iskanja alternativnih virov pridobivanja toplotne oskrbe in ohranitvi energetske lokacije na območju Šaleške doline. Ob tem vlado pozivajo, naj jim odpiše plačevanje nakupa emisijskih kuponov ogljikovega dioksida za potrebe pridobivanja toplotne energije. Konkretno sicer tega ne plačuje Komunalno podjetje Velenje, kot se je lahko pomotoma razbralo iz pisma, ki ga je vladi pred časom poslal Dermol, temveč TEŠ. Se pa strošek emisijskih kuponov kasneje pozna pri ceni ogrevanja. Ti naj bi po ocenah za letošnje leto znašali 4 milijone evrov.
V dodatnem členu so svetniki potrdili še, naj se sredstva emisijskih kuponov, ki se stekajo v Sklad za podnebne spremembe, vračajo v Šaleško dolino, da bodo s tem financirali izvedbo ekoloških projektov. Pri tem je Dermol povedal, da sta pred časom z direktorjem občinske uprave Iztokom Morijem opravila pogovor s podjetjem, ki jim je ponudilo alternativni vir ogrevanja, a sta ga odslovila, ker je ta cena ogrevanja trikrat dražja kot obstoječa.
Predvsem pa je trenutno največja skrb Velenjčanov ravno v tem tednu objavljeni osnutek nacionalne strategije za izstop iz premoga in premogovnih regij, zato bodo kmalu, v manj kot mesecu dni, na to temo pripravili še izredno sejo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
