Rozmari Petek
V šoli me, odkar sta se proti meni obrnili prijateljici, nihče ne mara. Po socialnih omrežjih nagovarjata vse sošolce, da me morajo izključiti iz skupin. Nočem, ne morem več tako hoditi v šolo, kjer me ignorirajo, razredničarka pa tega sploh ne opazi. Ne vidim izhoda." Resnični primer trinajstletnice, ki še zdaleč ni osamljen. Odraščanje je danes kdaj celo bolj kruto, kot je bilo pred prihodom socialnih omrežij, česar se v Celju, kjer so že pred 18 leti začeli s programom To sem jaz krepiti duševno zdravje mladih, še kako zavedajo. "Lani smo opravili pregled duševnega zdravja in ugotovili, da nam težave naraščajo v vseh starostnih skupinah, še najbolj pa v skupini med 15. in 19. letom. Naraščajo stresne motnje, motnje prilagajanja, tesnobne motnje ... Mnoge so takšne, pri katerih lahko s preventivo, promocijo, usmerjenimi delavnicami dejansko dosežemo zmanjšanje ali celo preprečevanje teh težav," opisuje predstojnica celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nuša Konec Juričič.
Videti svet s perspektive drugega
Zelo veliko lahko za zmanjšanje težav, ki v stisko spravljajo mladostnike, naredijo učitelji. Vsi, ne glede na to, kateri predmet sicer poučujejo in koliko imajo tovrstnega predznanja. V Celju so namreč izdali brezplačen prenovljen priročnik za preventivno delo z mladostniki Zorenje skozi To sem jaz, ki vsebuje natančen opis izvedbe desetih delavnic, ki jih lahko denimo razredniki uporabijo pri razrednih urah.
Dober pristop za preprečevanje medvrstniškega nasilja
To sem jaz
Mladinska spletna svetovalnica To sem jaz (tosemjaz.net) že od leta 2001 mladostnikom omogoča, da anonimno pridejo do strokovnega nasveta. "Trenutno imamo 55 spletnih svetovalcev, strokovnjakov, ki so vsi prostovoljci. Mladim smo v 18 letih odgovorili na več kot 43 tisoč vprašanj," opisuje vodja programa To sem jaz Ksenija Lekić. Ravno izdani priročnik sodi v sklop celotnega projekta To sem jaz.
Luknja, ki kliče po intervenciji
Enako mnenje ima tudi dr. Zora Rutar Ilc z Zavoda RS za šolstvo. "To je trenutno najbolj preverjen in domišljen pristop, ki premošča vrzel v tem, kaj se v šolah ne dogaja, pa bi vendarle lahko bil standard. V šolah ni predmeta s tega področja. Tudi učitelji tega znanja sicer nikjer v sistemu izobraževanja ne dobijo. Ne učijo se ravnanja z učenci, reagiranja in prepoznavanja psihosocialnih stisk otrok. To je velika luknja, ki kar kliče po intervencijah na vseh koncih. Projekt To sem jaz to vrzel vsaj malo blaži in je dober pristop za preprečevanje medvrstniškega nasilja na dolge proge. Če bi v vsaki šoli, v vseh razredih šli skozi te delavnice, potem bi imeli vsaj minimalne izkušnje v tistem, s čimer bi vsi ljudje morali biti opremljeni."
