Rozmari Petek
Problematika stanovalcev Delavske ulice se je premaknila z mrtve točke. Če gre sklepati po najnovejšem predlogu, ki ga je kot rešitev stanovanjske problematike sosedov glasne industrije Emo orodjarne ponuja stranka Bojana Šrota Celjska županova lista, občina po 18 letih priznava svojo krivdo. Zaradi njenega odloka so namreč stanovalci ob Emo orodjarni postali tujek v industrijski coni. Še pred lokalnimi volitvami župan ni hotel ničesar slišati o morebitnem odkupu stanovanj, v katerih je bivanje zaradi hrupa in vibracij sosednje Emo orodjarne vedno bolj moteče. Pričakoval je, da bo stanovanja odkupilo podjetje samo. A ker je stanovalcem zdaj le uspelo s svojo problematiko seznaniti veliko ljudi, med njimi tudi svetnike, je Celjska županova lista ponudila rešitev - odkup stanovanj s strani občine.
Poceni nakup, poceni odkup?
Rešitev, na prvi pogled vredna vseh pohval, ima eno, a bistveno pomanjkljivost. Občina bi stanovanja odkupila po ceni, ki so jo sami odšteli za stanovanja, sicer obrestovano za čas od nakupa stanovanja do danes, cenilec pa bi ocenil tudi vlaganja vanje. A glede na to, da so nekateri stanovalci stanovanja kupili precej poceni (po "Jazbinškovem zakonu"), po teh izračunih zanj ne bi dobili kaj več kot 20 tisoč do 30 tisoč evrov, so si grobo izračunali. "Sam sem leta 2004 kupil enosobno stanovanje za 12.500 evrov. Zdaj za tak denar, četudi obrestovan, ne dobim nikjer niti garsonjere," pravi eden najvidnejših predstavnikov stanovalcev Štefan Plavčak. "Saj ne gre za klasično prodajo. Če se ne bi medtem Emo orodjarja razširila k nam in vgrajevala vedno močnejših stiskalnic, bi bilo bivanje še vedno dobro. Torej, če bi bilo, kot je bilo, mi stanovanj tako ali tako ne bi prodajali. Šli bi drugam zaradi skrbi za svoje zdravje in s tem se ne bi smel kdo okoriščati in ljudem metati pod nos, kako poceni so do stanovanj prišli," pravi Plavčak. "Ljudje so takrat lahko poceni kupili stanovanja, danes jih s 400 evri pokojnine ne morejo."
Dobili bi premalo, da bi si lahko kupili druga stanovanja
Sumi o dvojni "igri interesov"
Na seji sicer kaj veliko več o tej temi (ob točki Vprašanja svetnikov jo je izzval svetnik Matjaž Železnik) župan ni govoril. Iz pojasnil občine, ki so nam jih poslali kot odziv na enega zadnjih člankov, pa je razbrati, da sami enotnosti med stanovalci ne zaznajo. Tako so denimo dejali, da ne držijo informacije Plavčaka, da se od zadnje občinske seje ni na tem področju spet naredilo nič in da jih medtem niso povabili na noben sestanek. "Strokovne službe Mestne občine Celje imajo z njimi redne stike. Eden od predstavnikov stanovalcev je bil nazadnje na sestanku na občini februarja letos, vendar seznama vseh stanovalcev, ki je potreben zaradi pogajanj glede morebitnega odkupa stanovanj, ni želel izročiti, tako da bo morala Mestna občina Celje sama pridobiti podatke o lastništvu. Kolikor nam je znano, ima večina ljudi, ki živijo v Delavski ulici, stanovanja samo v najemu, lastniki pa za prodajo sploh niso zainteresirani," so pojasnili in dodali, da lastniki stanovanj glede prodaje nimajo enotnega mnenja.
"Temu, da je en stanovalec šel na občino, ne bi rekel sestanek. Kot sestanek razumem, da nas občina povabi in vse lastnike skliče na sestanek. Saj ne moreta eden ali dva govoriti o imenu vseh. In skupnega sestanka ni bilo," vztraja Plavčak. Tudi o podatku, da naj bi imela večina ljudi stanovanja le v najemu, dvomi. "Pred leti je okoli polovico hiše imela v lasti ena lastnica, a je kar nekaj stanovanj prodala, druga pa oddaja. A za neprotifno najemnino, pogodba ji drugega ne omogoča. Pa tudi ljudje tržnih ne bi zmogli." Sam tako vse bolj sumi, da gre pri novem predlogu spet le za igro interesov. Podobno, kot jim je septembra lani odkup stanovanj, a le enega do dveh na leto, ponudil prokurist in lastnik Emo orodjarne Stanko Stepišnik. Vse s ciljem, da bi stanovalce pomirili do tem mere, da ne bodo ovirali sprejetja novega prostorskega načrta, po katerem se bo Emo orodjarna lahko razširila in ob tem legalizirala šotore ob objektu Delavska, ki so črna gradnja.
