Ta veseli dan ali sovice se vračajo domov

Znani varuh narave Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka je avgusta lani ljudi vabil na nenavaden dogodek. Pozdravljenega mladiča velike uharice, ki je v času zdravljenja postal že najstnik, je vrnil v njegovo avtohtono okolje. Ni bilo veliko blišča medijskih luči, bilo pa je veliko zvedavih in radovednih pogledov domačinov ter ljubiteljev narave in živali od blizu in daleč. To je bil tudi glavni cilj. Klenovšek namreč po dolgoletnih izkušnjah lahko mirno zatrdi, da nič ne vzgaja bolje kot konkretni primeri. Sploh tisti, ki jih vidiš "iz oči v oči", ne le na fotografijah. Pa naj gre za žabe (otroci, ki jim vsako leto pomagajo pri prenašanju žabjih "bodočeporočencev" čez cesto, gotovo ne bodo iz golega užitka na cesti zbili sorodnice tistih, ki so jih lastnoročno nosili na drugo stran ceste) ali za katerokoli drugo živo bitje. Zato je tudi tokrat izkoristil tako počitnice kot dejstvo, da je lesna sova, ki so jo jeseni poškodovano našli ravno na območju Kozjanskega parka, končno dovolj pri močeh, da se vrne v naravno okolje.

Po prometni nesreči znova domov

"V letu 2019 sem imel kar nekaj bližnjih srečanj s sovami. Spomladi take prijetne, ko sem pri Centrihovih v Zagorju v gnezdilnici opazoval rast šestih mladičev lesne sove. Zahvaljujoč skrbnemu gospodarju Milošu že preko 25 let gnezdijo v gnezdilnici na njihovem gospodarskem poslopju. Poleti sem bil vpleten v zgodbo o poškodovani mladi veliki uharici na obrobju Radeč in srčnem človeku, ki jo je rešil in predal v ustrezno oskrbo. V jesenskem času je bila podobna zgodba. Marko Pirc iz Podsrede je ob 5. uri zjutraj med vožnjo v službo na cesti opazil sovo. Marsikdo bi v hitenju, da bi prišel v službo pravočasno, zapeljal mimo (ali celo preko) nje, Marko pa se je ustavil, poklical ženo (gotovo jo je vrgel iz postelje), da je prišla do sove in jo čuvala do našega prihoda," novo srčno zgodbo iz niza reševanja sov opiše Klenovšek. Nadaljnji postopki so že utečeni - poškodovano sovo so odpeljali do zavetišča za prostoživeče živali na Muti, kjer je za njene polomljene kosti znova poskrbel veterinar Zlatko Golob. Glede na to, da je poškodba nastala oktobra, so bile poškodbe očitno kar hude, da je sovica šele sedaj pripravljena na izpust. "Vsaj sedaj je pripravljena. Nekatere po poškodbah nikoli več ne morejo samostojno zaživeti v naravi," dodaja Klenovšek.

Kaj narediti, če najdeš poškodovano žival

Klenovšek vsak tak dogodek res dodobra izkoristi za poučevanje o pomenu in koristih sove (kot tudi vsake živali), predvsem pa ljudi poduči, kako je treba ravnati, če sami najdemo mlado ali poškodovano žival. "Če gre za lovno divjad, potem obvestimo člane lovske družine. Pri drugih, še posebno pri zavarovanih živali, pa ni primerno, da ji skušamo pomagati kar sami. Običajno ne moremo postaviti točne diagnoze niti najbolj učinkovitega zdravljenja nismo vešči. Praviloma niti ne vemo, katera hrana je najbolj primerna. Tudi nimamo dovolj velikega prostora, ki bi omogočal gibanje in preprečeval stik s človekom. Zato je verjetnost, da se poškodba ne bo pravilno zacelila in žival ne bo mogla več samostojno živeti v naravi, velika. Prikrajšana je žival, lahko pa tudi mi, saj smo lahko kaznovani zaradi zadrževanja divje živali v ujetništvu," opisuje naravovarstvenik. Kaj torej narediti? "Če imamo primerno kletko (na primer tako za prevoz mačk in psov) ter je to varno za žival in nas, jo prestavimo v njo. Po možnosti jo fotografirajmo in čim prej poiščimo kontakt zavetišča na Muti (Glavni trg 7, telefon 02 876 12 85 ali 041 518 939). Praviloma pridejo po poškodovano žival, če pa imamo možnost, da del poti opravimo sami, bo žival toliko hitreje na varnem in v zanesljivi oskrbi," poudarja Klenovšek. Ob tem pa še prav posebej izpostavlja opozorilo: "Pri sovah je v spomladanskem času tudi verjetnost, da najdemo na videz izgubljenega mladiča - na tleh ali veji drevesa. Pa se nam zasmili in ga odnesemo domov. A to ni potrebno. Še puhasti sovji mladiči že zapustijo gnezdo in kot odlični plezalci lahko splezajo z drevesa in se nato povzpnejo na drugega. Toda brez skrbi - starša imata vse pod nadzorom. Mladič na veji je na varnem, tistega na tleh pa lahko le prestavimo na kakšno vejo, da bo imel mir pred radovednim mačkom ali psom. Konec koncev bodo našo skrb sove poplačale v nočnem času. Stotine miši in voluharic vsako noč izgine v njihovih kljunih."