Velenjskemu podjetniku Tomažu Ročniku je leta nazaj posel tekel kot po maslu. Bil je lastnik in solastnik več družb različnih profilov, tudi celjskega mlinsko-predelovalnega podjetja Klasje, vodil je kup gradbenih projektov. Ni bila skrivnost, da so mu prosperiteto omogočale sorodstvene vezi na Probanki, Ročnik je namreč brat Romane Pajenk, nekdanje vodilne v medtem propadli Probanki.
Očitno pa sedaj - sicer posredno - prihaja račun za to pomoč. DUTB namreč od Ročnika in nekdanje direktorice Klasja Dragice Veršič (prej Murko) zahteva plačilo 3,9 milijona evrov, kolikor je znašalo posojilo Klasja drugemu Ročnikovemu podjetju Toming consulting. DUTB je namreč v postopku stečaja to terjatev "podedoval". A zadeva je precej bolj zapletena, kot je videti na prvi pogled.
Skriti bančni posli
Gre za posojilo, ki je bilo že od začetka dano čisto namensko. Ročnik ga je prejel zato, da je od Probanke kupil delnice Nove KBM, ta pa bi jih nato odkupila nazaj. A Probanka mu denarja za nakup delnic ni nakazala direktno podjetju Toming consulting, ki je opravilo nakup delnic, temveč Klasju. Uradno je tako Klasje prejelo 3,2 milijona evrov posojila, ki ga je tako rekoč v isti minuti nakazalo naprej podjetju Toming consulting. Banka je posojilo vedno znova podaljševala, zato so ga tudi sami podaljševali Tomingu (z obrestmi vred).
Že v postopku prisilne poravnave Klasja leta 2013 je bilo nenavadno, da Klasje tega posojila v tako težki situaciji ne terja nazaj, temveč ga celo podaljšuje, a vodstvo o tem takrat ni hotelo govoriti. Niti kasneje, ko sta bila tako Ročnik kot Veršičeva na zatožni klopi celjskega sodišča osumljena in celo obsojena zlorabe položaja (ponovljena sodba, ki je maja letos prišla do skorajda enake obsodbe - Ročniku je sodišče prisodilo dve leti zapora, Veršičevi pa leto in deset mesecev - še ni pravnomočna), nista nikoli omenila tega posojila, ki maje verodostojnost Irene Stanke Čurin, ki je s kazensko ovadbo Ročnika in Veršičevo spravila na zatožno klop.
Zdaj brez dlake na jeziku trdita, da je v vse to bila vpletena tudi njuna "krvnica" Čurinova, prva nadzornica Klasja, je v kazenskem postopku razlagala, da do leta 2012, ko so se obremenilni dokumenti nepojasnjeno znašli na njeni mizi, ni vedela, da sta Ročnik in Veršičeva leta 2007 vse premoženje Klasja prepisala na njuno podjetje Millcom skupina, kupnino zanj pa isti dan nakazala nazaj Millcom skupini kot plačilo večletnega najema. Njena ovadba naj bi tako bila zgolj manever, da je iz godlje spravila sebe, trdita sedaj. Na vprašanje, zakaj tega nista razjasnila že na sojenju v primeru kazenskega postopka, odgovarjata, da jima takrat tega ne bi nihče verjel.
Finančne akrobacije še vedno niso pravnomočno razjasnjene
Čurinova trdi, da tudi za trenutno aktualen manever dajanja posojila za nakup delnic Nove KBM ni vedela. Tako je pričala minuli petek na sodišču. Kako ne, če je pa bila direktorica družbe Medaljon, ki je za Probanko urejala posle z nakupi in prodajami delnic, komentira Ročnik. Po besedah Ročnika in Veršičeve je ravno Čurinova Klasju sporočila, da bo ta posel izpeljan preko njih in da ga morajo nakazati naprej. Veršičeva je dejala, da je Čurinova tudi zagotovila, da bo posojilo vrnjeno v mesecu dni, nato pa so ga z aneksi podaljševali. Pet let je bilo posojilo nezavarovano, nihče ga ni terjal nazaj. "Banke so takrat kar pogosto počele to," je razlagala Veršičeva. Leta 2012, ko se je začel bančni krč, je sama Čurinovo pozvala, naj sedaj to posojilo vrnejo, a rezultat je bila "kazenska ovadba za drugi posel, da je s tem prekrila ta posel," trdi Veršičeva.
Ročnik je opisal, da so prejeto posojilo porabili za nakup delnic Nove KBM, ker jih Probanka v svojem portfelju ni smela imeti več kot deset odstotkov. A ker Probanka delnic potem ni odkupila nazaj niti jim ni našla drugega kupca, jim je posojilo podaljševala. "Probanka je likvidnostno oskrbovala Klasje in Toming. Na neki način smo bili odvisno od bank, zato se moraš banki prilagajati, če ima kakšne želje," je dejal Ročnik. Tudi sam je dodal, da je velikokrat opozarjal banko na vrnitev kredita, zato so se mu maščevali s kazensko ovadbo.
Posojilo nikoli vrnjeno
Zakaj ni Probanka denarja nakazala kar direktno Tomingu? Ročnik je na to vprašanje odgovoril, da so bila pač takšna navodila Probanke. Kot je na sodišču pojasnila Milana Lah iz Probanke, so že bili dovolj izpostavljeni do projektnih družb v skupini Tomaža Ročnika, manj pa do proizvodnih, zato so se odločili, da bodo kredite razpršili, četudi je bil opisano posojilo res namenjeno nakupu delnic. Čurinova je, kot rečeno, trdila, da o vsebini posla ni vedela nič, dokler je ni z njim leta kasneje seznanil kriminalist. Je pa vendarle dodala, da je sama bila v nadzornem svetu Klasja predstavnica družbe Medaljon, navodila za poslovanje Medaljona pa sta dajali Pajenkova in Lahova. In to je morala spoštovati, je poudarila.
Ali je posojilo oškodovalo Klasje ali ne, bo raziskal sodni izvedenec. Ročnik trdi, da oškodovanja ni bilo, saj Klasje kredita nikoli ni vrnilo, Toming pa je v času prisilne poravnave Klasja moral dati določena zavarovanja za kredit, ki so bila v času stečaja deloma celo unovčena. Klasje je tako po njegovem prepričanju imelo od vsega tega le korist. Vseeno je DUTB sodišče prepričala, da je na Ročnikove nepremičnine in podjetja (za zdaj) vpisala začasno prepoved prodaje ali obremenitve. "V takih razmerah je nemogoče delati," opozarja Ročnik, zato zahteva izbris začasne prepovedi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
