Rozmari Petek
Vsak dan med 10. in 13. uro je v Velenju odprta prav posebna trgovina Trend. V njej so lično zložena oblačila, podarjena oblačila. Blagajne nima, saj sprejema le prostovoljne prispevke, trgovci pa so sami mladi ljudje. Tisti, ki se šele šolajo za poklic trgovca. Še ne videno? Res je!
Šola za storitvene dejavnosti, ki deluje v sklopu Šolskega centra Velenje, je prva, ki se je česa takega domislila. In sicer povsem po naključju. "Bilo je lani. Pripravljali smo se na ekskurzijo in ugotovili, da nekateri dijaki nimajo toplih bund. Tako smo začeli zbirati rabljene bunde ter dijakom, ki te niso imeli, na skrivaj pokazali, kaj imamo, in da si to lahko vzamejo, če želijo. In so," opisuje Maša Kolšek, učiteljica, ki poleg tega, da dijake poučuje o tekstilu, vodi veliko skupino prostovoljcev na šoli.
"Potem smo začeli razmišljati, da bi lahko oblačila ponudili tudi drugim, da bi tako dobili kakšen prostovoljni prispevek za dijake, ki si denimo ekskurzije sploh ne morejo privoščiti. Tako smo ubili dve muhi na en mah - nekateri so poceni prišli do oblačil, denar, ki se s tem zbere, pa gre v sklad za pomoč dijakom," nadaljuje Kolškova. Tako so lani prvič za nekaj dni odprli trgovino, v katero so lahko po oblačila prišli tudi drugi Velenjčani.
Tri muhe na en mah
Po lanskem uspehu "začasne" trgovine se je ravnateljica šole Mateja Klemenčič odločila, da uredijo stalne prostore zanjo in jo znova odprejo vsem. V pritličju stavbe D sedaj že pri vhodu pozdravlja trgovina Trend, ki so jo odprli ravno na mednarodni dan prostovoljstva.
Dobrodelnost kot del šole
Opisani projekt bi sicer mnogi uvrstili med dobrodelne, a šola ima še večji spekter humanitarnih dejavnosti. Na njej je celo krožek (polovico za njegovo delovanje sofinancira Mestna občina Velenje), v okviru katerega poskušajo polepšati dneve vsem okoli njih, otrokom v vrtcih in ljudem v Domu za varstvo odraslih Velenje. V vrtcih denimo izdelujejo piktograme z napisi v slovenščini in albanščini, da je tako malčkom kot njihovim staršem lažje. S starejšimi pripravljajo medgeneracijske plese, sodelujejo na Pikinem festivalu, pomagajo Zvezi prijateljev mladine ... "Naša Maša Kolšek, ki vodi prostovoljce, zna odlično povezati šolsko snov in prostovoljstvo. Ker na koncu ni pomembno to, kako se dijaki nečesa naučijo, temveč da se naučijo. Tudi teh vrednot," poudarja ravnateljica Mateja Klemenčič.
Nevidno učenje in podiranje tabujev
"Če kdo vpraša, po čem je prepoznavna naša šola, je odgovor jasen: po takšnih stvareh. Mi se ne znamo ukvarjati z elektriko, omogočimo pa dijakom, da ustvarjalno preživijo srednjo šolo, da se sicer morajo še malo le učiti, a z veseljem. To je, bi lahko rekli, nevidno učenje, ko mislijo, da se sploh ne učijo, dejansko pa od tega ogromno odnesejo," še nadaljuje ravnateljica.
Postovoljna praksa je najboljši, najlažji in tudi najhitrejši način učenja
Zbirajo maturantske obleke
Ker so na šoli, kjer imajo velik posluh za socialno šibke, opazili, da je maturantski ples velik družinski zalogaj, so se v minulih dneh lotili zbiranja večernih oblek, ki bi bile primerne za maturantske plese. "Že tako nekateri težko zberejo denar za maturantski ples, kaj šele, da si kupijo obleko zanj. Če lahko lepo dobiš tu za prostovoljni prispevek, stvari zelo olajša. Zadnjič je ena od dijakinj kupila obleko za mamo. Povedala je, da je bila mama zelo srečna, ko ji je obleko prinesla domov," razlaga Maša Kolšek.
"To je začetek naše trgovine. V okviru nje imamo še veliko idej. Šola je izobraževanje in učenje na dolgi rok. Prepričani smo, da bo s takšnimi metodami dela, po mojem najboljšimi, to dobra dediščina za dijake," je nenavadno trgovinico še opisala Mateja Klemenčič.
