Minuli vikend se je skupina iz okolice Velenja odpravila na turno smuko v Logarsko dolino. "Naša skupina šestih je najprej šla pod Tursko goro. Kar nekaj smučarjev se je namreč odpravilo na Turski žleb, zato smo se mi pogovarjali, da takoj za njimi raje ne gremo, da smučarji pred nami ne bi slučajno sprožili plazu," opisuje Matej, eden izmed smučarjev, ki jih je v nedeljo zajel snežni plaz.
Sreča v nesreči
"Potem ko smo eno rundo odvozili, so se nekateri že vrnili z Žleba in razmere opisali kot precej v redu, zato smo šli za njimi. Čisto pod vrhom pa se je na delu, kjer je bil napihan sneg, sprožil plaz. Mislim, da so ga sprožili smučarji; takrat jih je bilo na Žlebu okoli enajst. Iz naše skupine je plaz potegnil tri ljudi, preostalim je uspelo pobegniti. Sam sem bil tudi zakopan, a se mi je uspelo odkopati, nato pa sem hitel na pomoč kolegici, ki je ostala pod snegom. Kmalu zatem so že prišli reševalci in poklicali so helikopter, saj kolegica ni mogla sestopiti. Tudi jaz sem se potolkel, zato so še mene v dolino odpeljali s helikopterjem," je opisoval ponesrečenec, še precej v šoku.
Ključnih je 15 minut
"Po krivulji preživetja po zasutju v snežnem plazu je ključnih prvih 15 minut. To pomeni, da moramo zasutega prijatelja najti s pomočjo plazovne žolne in izkopati v prvih 15 minutah. Kar je kasneje, pomeni malo ali nič možnosti za preživetje. Zato je naša dolžnost kot obiskovalca gora, da se dobro naučimo iskanja s pomočjo žolne in predvsem, da upoštevamo priporočila stroke (PZS, gorskih reševalcev in vodnikov) in da do zasutja v plazu sploh ne pride," opozarjajo v PZS. Druščina turnih smučarjev iz Velenja je imela vso lavinsko opremo, med drugim tudi plazovno žolno, ki jo je pred smučanjem tudi stestirala.
Kot je opisoval, so smučali tudi v soboto, a niso naleteli na nobene težave, vendar niso smučali na Žlebu. "Tudi danes ne bi, če se ne bi od tam vrnilo že veliko ljudi," je dodal. Ta dan je bila razglašena tretja stopnja nevarnosti od petih. "Ko potegne plaz, ne moreš nič. Boriš se, da bi prišel do zraka. Nekaj časa sem bil na zraku, pa me je spet obrnilo, da nisem bil. To se je večkrat ponovilo. Na srečo smo vsi, ki nas je zajel plaz, pristali tako, da smo imeli dostop do zraka."
Hitra pomoč na tleh in iz zraka
"Po klicu, da je plaz zajel večjo skupino smučarjev in da sta pri tem dva poškodovana, smo takoj z Brnika prišli na pomoč. Prvo poškodovanko smo odpeljali v Splošno bolnišnico Celje, drugega poškodovanca smo z Okrešlja pripeljali v dolino," je opisal gorski reševalec Luka. "Gorski reševalci GRS Celje in ekipa HNMP z Brnika so s helikopterjem Slovenske vojske poškodovano oskrbeli, jo z vitlom potegnili v helikopter in prepeljali v SB Celje. Dežurna ekipa HNMP z Brnika je še eno poškodovano osebo s helikopterjem odpeljala z Okrešlja v Logarsko dolino. Gorski reševalci GRS Celje, GRS Tržič in GRS Maribor so z lavinskimi psi preventivno sondirali območje plazu," so dogodek nato uradno opisali reševalci. Nekaj časa namreč ni bilo znano, ali je pod plazom ujet še kdo, saj so se podatki udeležencev, koliko ljudi je bilo na območju, ko ga je zajel plaz, razlikovali.
Zima je eden najbolj idiličnih časov v visokogorju, a ta idila ima tudi svojo hladno stran, opozarjajo pri Planinski zvezi Slovenije. "Slovensko visokogorje je pod snežno odejo, nevarnost snežnih plazov je nad višino 1400 metrov zmerna, to je druga stopnja po evropski petstopenjski lestvici," so le nekaj dni prej opozarjali pri zvezi. "Z vidika stroke gre za najbolj problematično in nevarno stopnjo, saj jo večina posameznikov prezre v smislu, saj je samo 'dvojka'. Pa vendar smo v zadnjih dneh v gorah opazili veliko nihanje temperature. Posledično so se v grapah spontano prožili plazovi mokrega snega, predvsem tam, kjer je travna podlaga. Veliko pa je tudi mest z napihanim snegom, ki že ob pičli obremenitvi popustijo in se sprožijo plazovi kložastega snega. Vse to se dogaja na dokaj majhnem območju, zato je oceno tveganja težko podati. Imamo mesto z mokrim snegom in travno podlago, ki kar kliče po plazovih, le nekaj metrov stran pa se srečamo s trdo in poledenelo podlago," je razmere v gorah predstavil strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
Nizka ocena nevarnosti plazov še ne pomeni, da nevarnosti sploh ni
In dodal, da pričakujejo, da se bodo ledene površine, ki pomenijo nevarnost za zdrs, v prihodnjih dneh le še večale. "V visokogorju je debela snežna odeja, ki jo je močan veter močno preoblikoval. Vetru izpostavljena mesta so močno spihana in ponekod tudi poledenela, na zavetrnih pobočjih pa so številne klože, ki so se tudi plazile. Kot je zapisano na spletni strani Agencije RS za okolje, bo nevarnost proženja snežnih plazov danes zaradi velike količine novega snega nad okoli 1500 metrov velika, 4. stopnje, nižje pa zmerna, 3. stopnje. Nov sneg se bo marsikje slabo sprijel s podlago, obenem pa se bodo zaradi preobremenitev stare snežne odeje spontano prožili tudi kložasti snežni plazovi, na severnih in severozahodnih pobočjih bodo nastale nove klože. Zlasti nevarne bodo strma pobočja, grape in strmejša travnata pobočja, kjer bodo možni tudi talni snežni plazovi. Nov sneg bo zasul stare klože, zato bo nevarnost težko prepoznati. Zaradi hladnega vremena se bo snežna odeja le počasi preobražala in stabilizirala. Obisk gora v naslednjih dneh odsvetujemo," so po sproženem plazu v Logarski sporočili iz PZS.
