Tveganja ob deponijah in pregradah v Celju in Velenju: Vroče točke, nad katerimi morajo podjetja nenehno bdeti

Iz Cinkarne Celje so nedavno sporočili, da bodo pričeli ponovno sanirati zaprto odlagališče nenevarnih odpadkov Bukovžlak. To je območje ob Parku spomina Teharje (ob spominskih slovesnostih deloma to odlagališče uporabljajo kot parkirišče), ki je v naravi videti kot travnik, pod njim pa so zakopani tako imenovani nenevarni odpadki. Nad to je sicer še ena cinkarniška deponija, le da je ta videti kot mirno jezero. Gre za že zapolnjeno deponijo sadre (stranski produkt, ki nastane pri pridobivanju glavnega cinkarniškega produkta - titanovega dioksida), ki je že desetletja ne uporabljajo več. Nova, aktualna deponija sadre, imenovana Za travnikom, je v bližini Proseniškega.

​Deset let priprav

Medtem ko bi pričakovali, da imajo najbrž največ skrbi z jezerom sadre in neprepustnostjo pregrad nad Bukovžlakom, se zadnja leta največ ukvarjajo s pregrado, ki zadržuje nenevarne trdne odpadke, zakopane v zemljo. "Letni monitoringi kažejo na negativen vpliv na podzemne vode, zato že od leta 2010 pripravljamo projekt celovite sanacije, ki bi ta vpliv zmanjšal," opisuje tehnična direktorica Cinkarne Celje in članica uprave Nikolaja Podgoršek Selič.
"Po desetih letih, polnih številnih raziskav, iskanja tehnično ustreznih rešitev, projektiranja ter pridobivanja stavbne pravice, integralnega gradbenega dovoljenja in ne nazadnje izvajalcev začenjamo celovito sanacijo," opisuje. Ravno na tem predelu so jo pred manj kot petimi leti že izvajali.
Zakaj se je sedaj lotevajo ponovno? Sogovornica pojasnjuje, da je takrat šlo za intervencijski ukrep po odločbi okoljskega inšpektorja, zato so že takrat ojačali pregradno telo, sedaj pa bodo naredili še čim bolj neprepusten pokrov, ki bo preprečeval infiltracijo padavin v odlagališče, s čimer bodo preprečili izluževanje tam odloženih snovi. Pod odlagališčem bo izbrani izvajalec Voc izvedel še globoko drenažo, zajel naj bi tudi vse zaledne padavinske vode in zgradil preusmerjevalni nasip, ki bo varoval spodaj ležeče hiše ob morebitnem puščanju na zgornji nasuti pregradi Bukovžlak, pojasnjuje tehnična direktorica.

Kaj pa z jezerom sadre?

Že iz letnih poročil je razvidno, da so za namene te sanacije že od leta 2010 imeli oblikovane okoljske rezervacije v višini pet milijonov evrov. "Takrat smo namreč sprejeli sklep o zaprtju odlagališča. Nadaljnja dela pri pripravi projektne dokumentacije so pokazala potrebo po dodatnih posegih, ki v času oblikovanja rezervacije niso bili predvideni, zato smo konec leta 2017 oblikovali dodatno rezervacijo v višini 782.563 evrov. Ocenjujemo, da bodo planirana dela s tem finančno pokrita," doda Podgoršek Seličeva. Dela naj bi končali konec prihodnjega leta. S tem naj bi dolgoročno zagotovili varnost spodnje deponije in minimizirali vplive na okolje, poudarjajo. Kaj pa nameravajo storiti z zgornjo deponijo sadre, ki je v nasprotju z mlajšo deponijo Za travnikom, kjer so pred leti začeli izsuševati jezero in ga zatravljati, še vedno v obliki jezera? "Tudi z zgornjo imamo načrte in oblikovano rezervacijo za fazo raziskav in projektiranja. Trenutno pripravljamo idejni projekt, pot do zapolnitve pa bo še dolga, najbolj zato, ker so za izvedbo poleg projekta potrebni dolgotrajni upravni postopki. Za deponijo Za travnikom je bilo za to potrebnih polnih osem let. Drugo pa je to, da moramo najprej zaključiti sanacijo na območju Za travnikom. V vmesnem času izvajamo na visoki nasuti pregradi Bukovžlak predpisano tehnično opazovanje, monitoring in redno vzdrževanje," odgovarja tehnična direktorica.

Pregrada med jezeroma

V Velenju, še bolj pa v Šoštanju, zadnje mesece z nezaupanjem spremljajo premike zemlje na območju Ležna, nekdanjega odlagališča in bližnje pregrade, ki ločuje Velenjsko in Šoštanjsko jezero. Pregrada med njima je ključna, saj bi njeno znižanje pomenilo, da bi se Velenjsko jezero prelilo v Šoštanjsko ter s tem zalilo dobršen del Šoštanja. Največ materiala za zapolnitev pregrade so si v Premogovniku Velenje, ki bdi nad pregrado, obetali od gradnje tretje razvoje osi.
A ker se to še ni zgodilo, so v minulih mesecih intenzivneje začeli material navažati od drugod, med drugim tudi iz njihovega kamnoloma pri Paki. Stabilizat, sestavljen iz pepela, ki nastane pri obratovanju Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), namreč ne zadostuje. "Glede na obdobno povečano dinamiko odkopavanja pod tem območjem ter občasno zmanjšano dobavo materiala prihaja do manjka pri zapolnjevanju ugreznine med jezeroma. To nadomeščamo z zemeljskim izkopom severozahodno od območja zapolnjevanja ugreznine med jezeroma, z območja t. i. Ležna. Odločno zanikamo, da bi se na to območje vozili kakršnikoli odpadki iz Ležna, saj tudi odvzem zemljine ne poteka na lokaciji opuščenega odlagališča odpadkov," na pomisleke, da se v pregrado vnovič vgrajujejo tudi odpadki, odgovarjajo v Premogovniku Velenje.