Rozmari Petek
Minuli teden sta direktor stanovanjskega sklada Črtomir Remec in župan Šmarja pri Jelšah Matija Čakš podpisala 1,8 milijona evrov vredno pogodbo o soinvestiranju gradnje oskrbovanih stanovanj (1,3 milijona evrov je sofinancerski delež, ostalo je dolgoročno posojilo sklada občini). S tem se uresničuje 13 let stara želja po gradnji tovrstnih stanovanj, ki je večkrat bila povod za precej burne razprave na občinskih sejah in predvsem pred vsakimi lokalnimi volitvami.
Pred leti so sicer računali, da bodo do stanovanj prišli s tako imenovanim javno-zasebnim partnerstvom, potem so se kresala mnenja o tem, kam stanovanja umestiti in koliko jih sploh zgraditi. Občina je že leta 2008 prav za gradnjo oskrbovanih stanovanj kupila Lorgarjevo kmetijo nasproti tamkajšnjega doma starejših, šele lani pa so domačijo tudi porušili in ob tem prestavili potok. S tem so hkrati delno uredili tudi poplavno varnost kraja, poudarja župan.
Gradnjo dveh objektov v skupni vrednosti 3,8 milijona evrov, v katerih bo na voljo 30 oskrbovanih stanovanj (prostora je sicer dovolj, da bodo kasneje lahko zgradili še en objekt s 15 stanovanji), bodo začeli poleti, vseljiva pa naj bi bila do konca leta 2023. Stanovanja ne bodo na prodaj, temveč jih bodo upravičenci lahko najemali, s tem pa po potrebi tudi storitve bližnjega doma. Vsak objekt bo imel 15 stanovanj, od tega bo šest dvoposteljnih in devet enoposteljnih. Vsako stanovanje bo imelo balkon ali spodnjo teraso in shrambo. Parkiranje bo urejeno v ločenih parkirnih dvonivojskih objektih, v vsakem bo dvanajst parkirnih mest. Nova objekta bosta s sprehajalno potjo povezana s centrom. "Oskrbovana stanovanja bodo most povezovanja med mlado in starejšo generacijo," ob tem izpostavlja župan.
Graditi želijo še drugje
"To je bila še zadnja prijava, ki je šla skozi v prvih petih letih trajanja razpisa za oskrbovana stanovanja, domsko oskrbo in centre za bivanje starejših. S koncem leta se je razpis namreč zaključil," je povedal Remec, ki sicer pričakuje, da bo podoben razpis kmalu spet na voljo. "Poslovna politika je potrjena do leta 2025, sprejeti je treba še poslovno-finančni načrt, da se ti razpisi ponovno odprejo. V zaključenem obdobju smo z občinami zgradili oziroma še gradimo skoraj sto oskrbovanih stanovanj. Za gradnjo novih smo že v razgovoru z občino Rogaška Slatina, kjer skupaj z občino že gradimo najemna stanovanja. Tudi župan občine Rogatec se je že zanimal za gradnjo oskrbovanih stanovanj. Skupaj z Nepremičninami jih že gradimo v Celju," je opisal Remec in dodal, da stanovanjski sklad trenutno gradi okoli 2500 stanovanj, od tega jih je deset odstotkov varovanih, deset odstotkov pa jih je namenjenih gibalno oviranim. "To pomeni 20 odstotkov prilagojenih stanovanj, kar je že kar nekaj. Verjetno pa glede na demografske napovedi še ne dovolj, tako da je vsak tak projekt, kot je ta v Šmarju pri Jelšah, izjemno dobrodošel. Stanovanjski sklad bo tudi v prihodnje vse takšne iniciative z veseljem podpiral."
Zračenje le ob odprtih vratih
Na ta način so konec leta 2019 kot prvi v regiji in državi odprli 15 oskrbovanih stanovanj v Velenju. Lokacijsko so objekt umestili v bližino zdravstvenega doma, lekarne, parka in, kar je najpomembneje, doma za varstvo odraslih, ki lahko po potrebi stanovalcem nudi svoje storitve. To je tudi glavna prednost takšnih stanovanj.
Prav je, da so stanovanja lepa, a pomembnejša je njihova uporabnost
A kot kaže, projektanti in gradbeniki na vse stvari, ki bi starejšim olajšale bivanje, niso pomislili. Tako je glavni vhod v objekt ob javni poti, po kateri se občani vozijo s kolesi in skuterji. Že ob otvoritvi so nekateri potencialni uporabniki opozarjali na balkonske ograje iz stekla, češ da se bodo počutili kot na razstavi. Spet drugi so v spalnicah pogrešali ventil, s katerim bi lahko regulirali ogrevanje. Predvsem pa jih moti, da so poštne omarice postavili pred objektom, kar sploh gibalno oviranim predstavlja dodatno nepotrebno oviro. Uporabniki pri tem opozarjajo, da bi že po pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj morale poštne omarice biti za vhodnimi vrati.
Velika težava je tudi prezračevanje. Kot opisuje eden od stanovalcev, so denimo v kopalnice vgradili ventilator za odvod zraka, ne pa tudi za dovod. Tako so uporabnikom napisali navodilo, da morajo biti med prazračevanjem kopalnice balkonska vrata odprta. "To velja za vse ventilatorje, tudi tiste za v predsobah, kleteh in kuhinjah. Zaradi slabega prezračevanja oziroma zgolj enosmernega se večkrat že zgolj pri kuhanju javijo požarni alarmi," dodaja stanovalec in še meni, da bi prazen prostor pri dvigalu lahko pametneje uporabili, da bi stanovanjem dodali majhne kabinete, ki vedno pridejo prav.
Izkušnje uporabnikov bi lahko koristno uporabili pri gradnji drugih oskrbovanih stanovanj. Prav v Velenju te dni z natečajem že iščejo arhitekturne rešitve za objekt na Žarovi 12. Ko bodo sedanji dotrajan objekt porušili, bi v njem radi, ponovno s pomočjo sofinancerskih sredstev stanovanjskega sklada, uredili osem do deset stanovanjskih enot. "Želimo si, da se k idejni zasnovi pristopi celovito s pogledom na celotno zemljišče in ne samo na objekt, saj je poleg vseh arhitekturnih rešitev treba izdelati tudi rešitve zunanjih ureditev, dostopov do objekta, ureditev parkirišč, ureditev zunanjosti kot prostora, namenjenega druženju, zasaditev, ob upoštevanju vseh omejitev in zahtev, prilagojenih invalidom in starejšim," so zapisali v javnem povabilu. Po izkušnji z gradnjo prvih oskrbovanih stanovanj pa bodo večji poudarek morali dati tudi sami funkcionalnosti stanovanj, da ta ne bodo zgolj lepa, temveč predvsem uporabna.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
