V celjski Tropski hiši so eksotične živali na ogled (in otip) od blizu

Po mesecih čakanja na zeleno luč s strani institucij, ki bdijo nad odpiranjem ustanov v času epidemije, je Simon Cirkulan skupaj z muzeji in galerijami lahko odprl vrata svoje Tropske hiše. Projekt je snoval že več let. Pred dobrim letom je končno v Mestni občini Celje in županu Bojanu Šrotu našel pravega sogovornika, ki mu je v najem ponudil primeren prostor.

Tako je lani po prvem valu epidemije začel prostor pod Celjskim domom primerno urejati. Sam je oblikoval in postavil terarije, ograde, naredil stene, bazene, okraske ... Skratka prav vse, kar je videti v njegovem mini živalskem vrtu, kot bi mu pavšalno lahko rekli, je njegovo delo, od bivališč za živali do okrasnih sten, zato je že sam unikaten prostor vreden ogleda. Bistvo pa so vendarle živali in rastline, ki jih je umestil v pet različnih kategorij - odvisno od kontinentov, na katerih bivajo.

Načrti za pobeg ustavljeni

Po prvotnih načrtih bi Tropska hiša morala že nekaj mesecev delovati, a se je zaradi epidemije odprtje zavleklo. Uradnega odprtja sicer tudi sedaj še ni bilo, a nadaljnje čakanje ni bilo več smiselno. Živali so namreč tam že več mesecev, na okolje so se dobro navadile, Cirkulan pa je medtem spoznal tudi vse njihove "načrte za pobeg".

Pritlikave mare, ljubke kosmatinke, podobne zajcem, so namreč sprva našle sto in en način, kako pobegniti iz ograde in si prisvojiti cel teritorij. Zvedavim makijem pa se tudi ni zdelo vredno biti vseskozi na svojem teritoriju. Pravzaprav ti še danes niso v kakšni ogradi, temveč se mirno sprehajajo med obiskovalci. Na tiste, ki so jim še posebej zanimivi, radi tudi splezajo. A brez strahu: živali, kot je na primer samica siamskega krokodila, ne morejo pobegniti, enako velja za številne kače, ptičje pajke kot tudi za na videz ljubke nosate medvedke. Včasih je strah odveč, dodaja Simon in poudari, da lahko ob krokodilki Beli Veroniki mirno zaliva rože v njeni ogradi.

Ogled po prednaročilu

Čar Simonovih živali si je v minulem tednu ogledalo že kar nekaj obiskovalcev, čeravno odprtja še ni obešal na veliki zvon. To pa preprosto zato, ker veliko obiskovalcev v teh časih niti ne more sprejeti. "Naredili smo sistem, da si ljudje svoj termin rezervirajo preko naše spletne strani www.tropskahisa.si. En termin traja dve uri, tako si lahko na primer družina v miru brez gneče ogleda živali. To je boljše tako za obiskovalce kot za živali, ki so zadovoljne, da se sedaj tu vendarle nekaj več dogaja. Sploh lemurji se zelo odzivajo na ljudi, tudi mungi so zelo radovedni, papige ..., kajti te živali so navajene na človeka. Obiskovalci imajo v dveh urah tudi čas, da si ogledajo vse informativne table, kjer so zapisane mnoge zanimivosti. Kot denimo, da etruščanska rovka tehta le 1,8 grama, na dan pa poje za dvakratnik svoje teže. Ali da ji srce utripa 1511-krat na minuto, kar si je kar težko predstavljati, kajne," doda sogovornik.

Za nekatere predstavnike živalskih vrst se morajo obiskovalci kar potruditi, da jih najdejo. Med vejicami je tako izredno težko opaziti paličnjake, v svojih kotičkih se skrivajo tudi nekateri pajki, kače. Celo radovedne mare večino dneva predremajo nekje v svojem brlogu in se bolj malo zmenijo za obiskovalce. V prostorih, v katerih je bila nekoč kitajska trgovina, sedaj domuje več kot 50 različnih vrst živali. Koliko je sploh vseh živali, pa niti Simon ne ve. "Progaste monguste so štiri, lemurja sta dva, želv je deset ... No, res še nisem vseh seštel," se nasmeje.

Sploh pa točno število iz dneva v dan narašča. Nekateri predstavniki vrst so se namreč v novih prostorih že tako udomačili, da so že poskrbeli za naraščaj. "Morski prašički (tudi kotiček z domačimi ljubljenčki je del Tropske hiše) so imeli že dva zaroda. Paličnjaki imajo mladičke, ščurki tudi. Progaste monguste so se ravno parile, tako da bo spomladi verjetno naraščaj. Mladiče pričakujem še od orjaških polžev, kač, v glavnem vseh predstavnikov vrst, ki jih imamo v parih, kot so pritlikave mare, nosati medvedki, tenreki, kunci, papige. Upamo, da tudi tistim, ki so trenutno samski, v prihodnje priskrbimo partnerja. Na primer za Belo Veroniko pa za vijoličastega turaka iščemo samico, a teh ni veliko in bo treba očitno bolj iskati. Tudi samice rečnih bičev so že spolno zrele in bi jim rad priskrbel samca," napoveduje.

V planu je vsakoletna posodobitev Tropske hiše z novimi primerki predvsem ogroženih živali. Cirkulan kot biolog namreč trdno verjame, da lahko človek naravo obvaruje takrat, ko jo pozna, doživlja. In to ne le preko slik ali dokumentarnih oddaj, temveč na svoji koži. In ravno to izkušnjo omogoča nova celjska pridobitev.