Rozmari Petek
Do gnezdeca celjskega boemstva vodita dve poti. Prvi vhod je ob Gosposki ulici, drugi, vzporeden, bolj skrit in s tem še privlačnejši, vodi vzdolž glasbene šole v smeri pokrajinskega muzeja in knjižnice. Katerokoli pot človek izbere, že po dobrem koraku v smeri krčme z zanimivim imenom TamKoUčeri mu postane jasno, da je vstopil v drug, s časom in tabuji neobremenjen svet. V njem se zbirajo najrazličnejši umetniki, od slikarjev, fotografov, glasbenikov (tudi tistih, ki v srednji glasbeni šoli še nadgrajujejo svoje znanje) do unikatne šivilje Grete in drugih "dušic", ki so kot lepilo te nenavadne druščine.
Danes in jutri še živahneje
Danes in jutri v čast 15. obletnici Umetniške četrti in krčme TamKoUčiri umetniki pripravljajo pester program, od odprtja razstav do grafitiranj in delavnic za otroke, performanse, instalacije ter tudi koncerte. Te bodo, da bi se izognili slabi volji nekaterih stanovalcev, raje izpeljali v kleti krčme. Ob obletnici so izdali tudi zbornik U4 za zmer, v katerem s prepleti piscev, tudi tistih, ki so odjadrali v svet, opisujejo tako nastanek kot sedanji utrip Umetniške četrti.
Gostinca sledila umetnikom
Nastanek opisane združbe (večina umetnikov sicer v njej ne živi, temveč ustvarja) je splet okoliščin. Po zaprtju kultnega Kljuba, rušitvi Zamorca, ki je tudi veljal za gostilno, prijazno umetnikom, in izgubi sicer nekoliko neustreznih prostorov v sklopu nekdanjega kompleksa Vrtnica se celjski umetniki niso mogli več kje zbirati.
Pomanjkanje regulacije kot dragocenost
Kdaj bodo koga ujeli tudi pri delu, je stvar naključja. "Ravno to je ena največjih dragocenosti tega prostora, da ni reguliran. Je pa vrelec umetnikov in idej, iz katerega bi morale črpati tudi druge kulturne sfere v Celju. Umetniška četrt je zakladnica znanja," doda Nuša Komplet Peperko, še ena dušica, ki diha predvsem za umetnost.
Ena največjih dragocenosti tega prostora je, da ni reguliran
