V Cinkarni Celje zagotavljajo: Bukovžlak bo varnejši, manj bo emisij ...

Cinkarna Celje je, tako kot leta zapored, tudi lani nizala prodajne uspehe. Sploh v zadnjem delu leta, ko kitajski proizvajalci titanovega dioksida niso več cenovno pritiskali na evropski trg, so za ta čas zabeležili rekordno prodajo. Skupaj so v celem letu ustvarili dobrih 172 milijonov evrov prihodkov ter skoraj 19 milijonov evrov čistega dobička. "V letu 2020 smo izplačali panožno nadpovprečne dividende v skupni višini 13,5 milijona evrov oziroma 17 evrov na delnico, kar je predstavljalo enajstodstotno dividendno donosnost," je poslovne rezultate komentiral predsednik uprave Aleš Skok.

Ravno visoke dividende gredo Celju, v katerem tovarna deluje, pogostokrat močno v nos. Celje namreč še čaka sanacija podarjenega območja stare cinkarne, ki ga sama brez državne in evropske pomoči niti ni zmožna sanirati, Cinkarna pa posredno predvsem državi deli visoke dividende. Scenarijev sanacije je sicer bilo že nekaj, ena od možnosti, s katero se Mestna občina Celje (MOC) poigrava, je celo prodaja zemljišč. Kot so nam jeseni pojasnili na MOC, bi to prišlo v poštev, če bi sanacijo morali izvesti z zasebnimi viri. A v tem primeru bi se kupec moral zavezati, da sanira kupljeno zemljišče; dve zemljišči v velikosti štiri hektarje so tako že umestili v občinski načrt razpolaganja z zemljišči.

​Da ne bo več strahu

Ločeno od tega pa poskuša svoj vpliv na okolje zmanjševati delujoča Cinkarna. A na zemljiščih, ki so v njihovi lasti. Tako nadaljujejo dobre štiri milijone evrov vredno sanacijo dveh odlagališč na območju Bukovžlaka. Tam imajo dve odsluženi odlagališči; eno je z zemljo prekrito odlagališče trdnih odpadkov, drugo predstavlja veliko jezero, ki prekriva odloženo sadro, ki nastane kot stranski produkt pri izdelavi titanovega dioksida. Kot je spomnila tehnična direktorica in članica uprave Nikolaja Podgoršek - Selič, so pred petimi leti začeli ojačitve pregradnih teles. "S tem smo zagotovili ustrezno varnost, nismo pa še zmanjšali negativnih vplivov na okolje. To je glavni cilj nadaljnjih ukrepov, ki jih še izvajamo," je poudarila. Kot je opisala, so lani izvedli najzahtevnejši objekt: vgradili so jašek, za katerega so morali narediti približno dvanajst metrov izkopa. "Služi za zbiranje voda, ki se precejajo iz zgornje pregrade, ki zadržuje v ojezerjeni obliki odloženo sadro. Iz tega jaška smo napeljali tudi cevovod do črpališča, kar je bil tudi zelo zahteven poseg. Te vode, ki se v črpališču zbirajo, vodimo nazaj v proizvodnjo in jih tu kemijsko očistimo. Ta trenutek potekata gradnja zahodne drenaže in projektiranje tesnilne zavese."

V preteklih študijah, ki jih je Cinkarna pred leti naročila v tujini, je bilo nakazano, da bi na tem delu bilo smiselno narediti tesnilno zaveso, ki bi preprečevala iztok vod v smer proti vzhodu, kjer je naseljeno območje. "Takrat smo ugotovili, da sicer nekih negativnih vplivov na pridelke ni, ker gre za vode, ki so precej nižje, kot rastejo rastline, da pa so tla na tistem območju razmočena, kar je za prebivalce moteče, zato bomo s tesnilno zaveso ta negativni vpliv odstranili. Sledili bosta še izvedba neprepustnega pokrova zalednih vod in izgradnja preusmerjevalnega nasipa, ki bo deloval varnostno za primer kakih neželenih dogodkov na zgodnji pregradi." Še drugače, naredili bodo varnostni obvod, če bi, sploh v primeru potresa, pregrada jezera popustila.

Dodatna čistilna naprava

Tehnična direktorica je opisala še nekaj drugih projektov, s katerimi poskušajo čim bolj omejiti svoj vpliv na okolje. Znižali bodo emisije sulfatov, čeprav so ti že zdaj trikrat nižji, kot to dopušča slovenska zakonodaja. Ker pa se njihove čistilne naprave starajo in so potrebne večjih remontov, so zato, da tudi v času letnih vzdrževanj ne bo izpadov proizvodnje in neželenih vplivov na okolje, zgradili nekaj vzporednih tehnoloških naprav: "Dogradili smo eno linijo prve stopnje nevtraliziranja kislih odplak. Da bi ta proces deloval čim bolj nemoteno in varno tudi v primeru večjih nalivov, smo se odločili, da dogradimo novo linijo. Prva stopnja je ta trenutek pred tehničnim pregledom, drugo pa gradimo v obsegu letošnjih naložb. Postavili smo tudi čistilno napravo za čiščenje pare pri taljenju trdnega žvepla. Mi namreč večino leta uporabljamo za proizvodnjo žveplove kisline tekoče žveplo, tega ni treba taliti, gre direktno na sežig v peč, če pa tega na trgu ni dovolj, imamo možnost uporabe trdnega, ki ga pa moramo raztaliti. Pri tem prihaja do rahlih emisij neprijetnega vonja, zato smo postavili novo čistilno napravo."

Cinkarna Celje je lani na Arso vložila vlogo za uporabo trdnega žvepla, a kot so že takrat za Večer poudarili, bodo še naprej žveplovo kislino proizvajali prvenstveno iz tekočega žvepla, ker je to cenejše in energetsko bolj učinkovito. "Tekoče žveplo prihaja iz rafinerij. Ko imajo te remont ali zaradi manjše porabe goriv (kot med izbruhom covida-19), je tega žvepla na trgu manj," je pojasnila direktorica.

​Poleg tega ob treh gradijo še četrti elektrostatični filter. "Računamo, da ga bomo maja zagnali, služil pa bo zmanjševanju tveganj za izpade in vzdrževanju teh naprav, ki jih je po 15 letih od prejšnje obnove spet treba temeljito obnoviti." Na vprašanje, kako pogosti so takšni izpadi, direktorica pravi, da so izjemno redki. V povprečju dvanajstkrat na leto. "Elektrofilter je treba občasno oprati. To traja kakih 20 minut in v tem času so emisije nekoliko višje. A še vedno takrat delujeta dva filtra. Mi želimo imeti še dodatno rezervo," opisuje.

Tako Podgoršek - Seličeva kot Skok sta opisala še nekaj drugih lanskih naložb v skupni vrednosti 12,2 milijona evrov (letos nameravajo za investicije nameniti še 2 milijona več), ki pomenijo izboljšanje tako za okolje kot za njihove izdelke, med katerimi prednjači titanov dioksid. Tako so med drugim vpeljali energetsko učinkovitejši način mletja ter s tem izboljšali optične lastnosti izdelka. Ravno vdihavanje prahu titanovega dioksida pa je po mnenju Evropskega parlamenta izpred leta dni potencialno rakotvorno. Podgoršek - Seličeva zagotavlja, da to kvečjemu velja za precej bolj drobne delce, kot nastajajo pri njih. "Kar bi pomenilo, da klasifikacija ni potrebna. Ali je ta naša interpretacija pravilna ali ne, je stvar, ki jo je treba uskladiti z zakonodajalcem, v tem primeru je to evropska komisija. Lahko povem, da je ravno danes organizirana videokonferenca, na kateri se bomo o tem pogovarjali, ker mislim, da takšnega rezultata nihče ni pričakoval." Vseeno so, kot je zahteval tudi omenjeni parlament, njihov izdelek opremili z opozorili, izvajajo pa tudi vse preventivne ukrepe prašenja, s katerimi zavarujejo zaposlene. Teh je v Cinkarni dobrih 800, njihova povprečna bruto plača pa je dobrih 2300 evrov.