Majhen kraj ob skorajšnjem vstopu v nedrje Logarske doline je sam po sebi, sploh, kadar vrhove Raduhe, Ojstrice in Rogatca obsije sonce, čudovit. Skriva pa še Snežno jamo, najvišje ležečo jamo, odprto za obiskovalce, pa znamenito Iglo, ki jo je po legendi odvrgla Ajdovska deklica, presihajoči studenec, številne slapove, gorniške koče in kapelice, ogromno pešpoti in kolesarskih poti, navsezadnje je njihova velika posebnost ljudsko petje "na treko in štrto", ki je edinstveno v celi Evropi. Njihove lepote si letno ogleda okoli 16 tisoč ljudi, vsaj toliko so lani našteli prenočitev. Želja domačinov sicer ni, da bi se število turistov množično povečalo. Tega se celo bojijo, saj bi to lahko načelo njihovo neokrnjenost. "Je pri turistih še nekaj rezerv," ocenjuje župan Ciril Rosc. In to je tudi razlog, da so si zelo prizadevali, da bi tudi sami stopili v druščino gorniških vasi, ki združuje 20 avstrijskih krajev in nekaj krajev na Bavarskem, Južnem Tirolskem, Italiji in Jezersko kot prvi kraj v Sloveniji.
Pristnost, skromnost in mir
Ravno projekt gorniških vasi, ki ga je ustanovila avstrijska planinska zveza, v Sloveniji pa projekt vodi Planinska zveza Slovenije (PZS), namreč poudarja, da manj lahko pomeni tudi bolje. Kraji brez velike turistične infrastrukture lahko turistu ponudijo večjo pristnost, samemu kraju pa pomaga, da ohranja naravne danosti in obenem daje možnost preživetja. "Naša kmetija leži na 800 metrih nadmorske višine. Imamo dva apartmaja, ki ju oddajamo. Včasih so bolj zasedeni, sploh poleti (par iz Manhattna že dve leti hodi k nam, za naslednje leto sta že rezervirala štiri tedne počitnic), včasih manj. A se preživi. Sploh, ko človek ugotovi, da pravzaprav ne potrebuje veliko za mirno življenje," opisuje Ana Kaker z domačije Koklej, ki je redno službo v Ljubljani odločno zamenjala za mirno delo na kmetiji. Predvsem mir je tisto, kar si kljub temu, da si na račun priključitve v Gorniške vasi seveda obetajo kakšnega turista več, predvsem evropskega, želijo ohraniti.
Bistvo je v doživljanju pristne narave, za kar se ne potrebuje velikopotezne infrastrukture
"Letoviščarji" so od nekdaj znali ceniti lepote kraja
Med takšnimi prišleki je bil dr. Johannes Frischauf, ki je domačine najemal kot vodnike in nosače, je spomnil vodnik domačega Planinskega društva Luče Bojan Germelj in ob tem opozoril še na Frana Kocbeka, ki je pripomogel h gradnji planinskih koč. "Tako se je po prvi svetovni vojni pri nas začel razvijati planinski turizem. Predvsem 'letoviščarji' so znali ceniti naše naravne lepote," je dodal. In prav takšnih gostov, ki bodo to neokrnjenost znali ceniti in s tem ohraniti mir in čisto okolje, si najbolj želijo. "Aktivnosti, ki so možne že sedaj (od turnega smučanja, plezanja po zaledenelih slapovih do navsezadnje lova in ribolova, op. p.), ne bomo spreminjali, le ponudbo ob tem bomo prilagodili gostu. Na primer, kot pravi že star pregovor, je v hribe treba iti zgodaj zjutraj. Lastniki prenočišč se bodo zato morali prilagoditi in gostu dovolj zgodaj pripraviti zajtrk. Dobrodošla bi bila tudi dopolnitev v obliki ferate (zavarovana plezalna pot, op. p.), za kar si že nekaj časa prizadevamo," je dodal poklicni lovec in direktor športne agencije Dolina avantur Boštjan Pahovnik.
Računajo na kakšnega evropskega turista več
Kljub vključitvi v družino Gorniških vasi pretiranega povečanja števila turistov ne pričakujejo. Se je pa obisk na Jezerskem, kjer so lani vstopili med gorniške vasi, občutno povečal, je povedal podpredsednik PZS Miro Eržen. Vendarle bo novo vas sedaj opazilo dva milijona članov planinskih organizacij v alpskem prostoru. Med manjšimi kraji, ki bi lahko izpolnili pogoje vključitve med Gorniške vasi, Eržen omenja še Baško grapo in Mojstrano, kjer pa nekoliko pogrešajo tako močno voljo in angažiranost lokalnih prebivalcev, kot so jo pokazali v Lučah. "A na koncu pričakujem, da se bo med gorniške vasi uvrstilo med pet in šest krajev v celi državi, sicer bo premnožičnost začela zajedati vrednost same blagovne znamke. Pa tudi, v celi Avstriji je vključenih le 20 krajev, kako bi jih potem mi lahko imeli nesorazmerno več," še pravi Eržen.