Že nekaj časa je bilo bolj ali manj jasno, da se med tremi scenariji opuščanja rabe premoga v Velenju in Šoštanju, po katerih naj bi z izkopavanjem prenehali leta 2033, 2038 ali 2042, država nagiba k najbližji letnici. V tem tednu objavljeni osnutek nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje regije to črno na belem potrjuje. Za letnico se je medresorska delovna skupina vlade odločila zato, ker je prepričana, da bi hitrejši izstop imel najmanjši negativni vpliv na okolje, naravo, zdravje ljudi, kulturno dediščino. Je tudi edini sprejemljiv scenarij z vidika blaženja podnebnih sprememb, je zapisano v strategiji. Med razlogi, zaradi katerih so se odločili za to leto, je tudi, da gre večji obseg finančnih sredstev EU za pravičen prehod pričakovati predvsem v naslednjih dveh finančnih perspektivah. "Odlog izstopa preveč v prihodnost pa bi lahko ogrozil sposobnost Slovenije uspešno črpati sredstva EU, ki bodo opuščanju rabe premoga namenjena v okviru Sklada za pravičen prehod," so zapisali.
Daljše obratovanje, večje tveganje
So pa tu še drugi pomembni razlogi. Obeta se še večja rast emisijskih kuponov za izpust ogljikovega dioksida, ki že sedaj bistveno določajo finančno vzdržnost delovanja velenjskega premogovnika in šoštanjske termoelektrarne. Zato bi denimo letnica zapiranja 2038 ali celo 2042, opažajo, bistveno poslabšala finančno stabilnost HSE kot lastnika Premogovnika Velenje (PV) in Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). "Zanesljivost oskrbe z električno energijo je lahko bistveno bolj ogrožena v primeru nepričakovanega in nenadzorovanega predčasnega zaprtja TEŠ, do katerega lahko pride v primeru prevelikega odlašanja priprav na izstop oziroma preveč v prihodnost odložene odločitve o izstopu iz premoga," je zapisano v strategiji. V vmesnem času pa naj bi načrtovali drugačno rabo energetske lokacije v Šoštanju. Poudarili so še, da koncesijska pogodba za izkopavanje premoga poteče januarja prihodnje leto, zato je ob podaljšanju treba vedeti, do kdaj bo deloval. "Koncesijska pogodba naj zajame čim bolj sklenjeno območje na način, da se ohranijo gozdne zaplate na vzhodnem in zahodnem delu doline Velunje," je še zapisano v strategiji.
Zakaj ne vsaj leto 2038?
Če bi izbrali scenarij, po katerem bi se PV in blok 6 zaprla leta 2038, bi bila zaradi presežene dopustne meje izpusta toplogrednih plinov potrebna prilagoditev proizvodnje v TEŠ. "2038. je leto, ko so posojila za investicijo v šesti blok TEŠ v celoti odplačana. A nenehno dvigovanje cen emisijskih kuponov predstavlja dodaten pritisk na tekoče poslovanje TEŠ, zaradi česar dobiček iz poslovanja postane negativen in povzroči izgube iz tekočega poslovanja. Cene emisijskih kuponov že sedaj bistveno določajo finančno vzdržnost delovanja PV in TEŠ, zaradi česar lahko pride do predčasnega in z vidika ukrepov nepodprtega prenehanja delovanja TEŠ in nedokončanega gospodarskega prestrukturiranja," je zapisano v strategiji. Dodajajo pa, da bi po tem scenariju sicer res omogočili velikemu številu zaposlenih upokojitev v načrtovani starosti.
Premogovnik: "Potrebujemo vsaj 15 let"
Velenjski župan Peter Dermol takšno odločitev, kot je zapisal v pred dnevi poslanem pismu predsedniku vlade Janezu Janši, pripisuje politični všečnosti in opozarja, da je za kvalitetno in pravično zapiranje premogovnika potrebnih 20 let. "Ne glede na to, katera letnica za prenehanje rabe premoga bo sprejeta v nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, se moramo zavedati, da PV potrebuje minimalno 15 let, da lahko uspešno sanira in zapre premogovnik," je ravno včeraj ob obisku predsednika državnega sveta Alojza Kovšce v PV in TEŠ dejal generalni direktor PV dr. Janez Rošer. Šaleško namreč najbolj skrbi, da se bo ponovila zgodba zapiranja rudnikov v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku, kjer se regija še vedno sooča s številnimi socialnoekonomskimi izzivi. Izpada dejavnosti, povezanih z rudarstvom, regija nikoli ni zares nadomestila. Od leta 1995 je bilo izgubljenih 5000 delovnih mest, leta 2017 je regija beležila primerjalno najnižji BDP na prebivalca. PV neposredno zaposluje okoli 1800 ljudi, kar predstavlja deset odstotkov aktivnega prebivalstva Šaleške doline. Industrija, povezana z rabo premoga, je v letu 2018 neposredno generirala približno 30 odstotkov vseh prihodkov, ustvarjenih v lokalnem gospodarstvu. "Te številke lahko nadalje nakazujejo, da je bilo dodatnih deset odstotkov aktivne delovne sile ali med 1500 in 2000 prebivalci Šaleške doline tudi posredno zaposlenih v dejavnostih, povezanih s premogovništvom," je povzeto v strategiji.
O pregradi (pre)malo
Vse skupaj pa bi morala skrbeti tudi pregrada med Šoštanjskim in Velenjskim jezerom. V strategiji je sicer precej govora o tem, iz lokalnih skupnosti pa opozoril na to temo ni slišati. Tako imenovani večni stroški bdenja nad pregrado bodo stroški državnega proračuna, je razumeti iz strategije. Do sedaj je za to skrbel PV. In vsaj do zaprtja še bo. PV sicer vedno poudarja, da je varnost pregrade zagotovljena, v strategiji pa je zapisano, da območje pregrade ni stabilno. "Kljub nenehnemu saniranju in odpravljanju posledic ugrezanja prihaja do pogrezanja in premikov pregrade, to pa predstavlja potencialno poplavno nevarnost."
Strategija bo mesec dni v javni obravnavi. V tem času bodo Velenjčani na to temo pripravili posebno, izredno sejo mestnega sveta. Pričakovati je, da bo glavna pripomba letnica zaprtja.
Zadnje desetletje premoga
Po podatkih Greenpeacea Slovenija, ki je v tem tednu izvedel mednarodno spletno konferenco Konec premoga: Podnebna kriza, evropske politike in ekonomski trendi, trenutno le še sedem držav članic Evropske unije ni napovedalo izstopa iz premoga. "Od tistih, ki takšen načrt imajo, le Nemčija načrtuje izhod iz premoga po letu 2030. Preteklo leto je bilo tudi prelomno za EU, saj smo prvič v zgodovini proizvedli več električne energije iz obnovljivih virov kot iz fosilnih virov," sporočajo. Premogovna proizvodnja je v letu 2020 padla za 20 odstotkov, od leta 2015 pa se je kar prepolovila.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
