Vedno več grajskega vrveža v Kozjanskem parku

Odkar lahko turisti na gradu Podsreda tudi prespijo, se je obisk gradu precej povečal. Letos so na gradu odprli tudi kavarno, pretekli teden pa še novo informacijsko točko, poimenovano Središče za obiskovalce. Služi več namenom - je sprejemnica za vse obiskovalce gradu, recepcija za tiste, ki v gradu prespijo, obenem je trgovina z izključno lokalnimi izdelki pa še informacijski center, v katerem obiskovalec izve, kaj vse se skriva v zavarovanem območju Kozjanskega parka.

Dva nova prostora, kjer so opisane stvari, so uredili v zgornjem gospodarskem poslopju gradu. V veliki meri pa so jih financirali s pomočjo razpisa, na katerega se je prijavila LAS Obsotelje in Kozjansko. "Vrednost celotnega projekta je 142 tisoč evrov, od tega smo dobili 100 tisoč evrov nepovratnih sredstev," opisuje županja Kozjega Milenca Krajnc. Novi prostori so v pritličju objekta, podstrešje bodo v prihodnje uredili v apartmaje, še napoveduje.

Identiteta, ne hipne vrednote

Vse nove in bodoče pridobitve pomagajo razvoju Kozjanskega, njihovim ljudem in naravi. "Sledili smo vsaj trem ciljem: v prvi vrsti obnovi naravne in kulturne dediščine, nato cilju promocije občine Kozje, Kozjanskega regijskega parka in biosfernega območja ter povezovanju in promociji lokalnih ponudnikov z njihovimi produkti. Povezali smo 34 ponudnikov iz domačega okolja, kar se mi zdi izjemnega pomena za ohranjanje našega podeželja in krajine," pravi županja.

Velik prispevek je tudi druga soba, kjer so predstavili izjemno naravno in kulturno dediščino Kozjanskega parka. Tako so zelo slikovito prikazali domovanje in gnezdišče čebelarja, vsa tri srednjeveška trška jedra (Pilštanj, Kozje in Podsreda), Grusko jamo, njihovo naravno kraško jamo v osrčju Kozjanskega in, jasno, travnike in sadovnjake, zaradi katerih že desetletja jeseni pripravljajo Praznik kozjanskega jabolka.

Naravo in dediščino nasploh v občini vidijo izključno kot priložnost. "Naša identiteta ni v hipnih in trenutnih vrednotah, minljivem blišču ali donosih bank, ampak gradimo na izjemni tradiciji, ki ima globlje zgodovinske korenine. Naši predniki so to znali zelo dobro izkoristiti in nam prepustiti dediščino, ki je izziv sedanjosti za upanje za prihodnost," pravi županja.

Videti je treba prednosti

Kozjanski park je že leta član pol stoletja starega Unescovega programa Človek in biosfera. "Biosferna območja so namenjena temu, da na območjih, kjer narava je ohranjena, znamo spodbujati tudi trajnostni gospodarski razvoj in da znamo na teh območjih obdržati ljudi, da lahko bivajo, najdejo priložnost za svoje delo. Vzpostavitev takega središča in trgovine z lokalnimi produkti je pomemben prispevek k temu, da bomo širili zavest o pomenu teh območij in da bomo res skušali v naslednjih letih (to je zaveza vseh štirih biosfernih območij v Sloveniji) prebivalcem, ki živijo na teh območjih, dokazati, da je to neka priložnost, ki jo je treba zgrabiti z obema rokama, in da bodo tukaj lahko razvijali svoje dejavnosti," je dodala direktorica Kozjanskega parka Mojca Kunst. "Če strnem, da znamo iz narave vzeti tisto, kar potrebujemo. In dati naravi tisto, kar ona potrebuje. Pa je za vse prav!"

Prav slednje je osrednje poslanstvo Kozjanskega parka. Že leta odkupujejo travnike in sadovnjake, da s tem ohranjajo biodiverziteto. "Naš zadnji večji projekt je ohranjanje žab in njihovih naravnih habitatov. Želimo ohraniti najbolj ogrožene dvoživke," je nadaljevala Tatjana Kotnik iz Kozjanskega parka. "V okviru tega smo vzpostavili 130 mrestišč, 60 podhodov za dvoživke, več kot deset tisoč metrov stalnih ograj in številne učne in interpretacijske poti o dvoživkah. V prihodnjih dveh letih bomo na območju Trebč, kjer je Kolarjeva domačija, uredili informacijski center za dvoživke in tematsko pot v okolici ribnika. Potekajo odkupi zemljišč pomembnih mokrih travnikov znotraj občine Brežice. Odkupiti nameravamo 15 hektarjev, tri smo že kupili in tam uredili primerne habitate za dvoživke, torej mlake. Na območju Bohorja bomo uredili okoli 30 mlak."

Ena od mlak je tudi pred Osnovno šolo Lesično; služi kot učna mlaka njihove naravoslovne učilnice. Kozjanski park zna namreč zelo dobro k sodelovanju pozvati ne le odrasle, temveč predvsem otroke. Tako so denimo osnovnošolci skupaj z biologom Dušanom Klenovškom iz Kozjanskega parka izdali knjižico Zgodbe iz narave; Klenovšek je prispeval enajst zgodb, otroci pa ilustracije. Trenutno s tamkajšnjim gobarskih društvom pripravljajo razstave in urejajo gobarsko učno pot.

Tudi Praznik kozjanskega jabolka, na katerem ustoličijo najboljšega skrbnika sadovnjakov - carjeviča, tradicionalno pečejo štrudelj in tekmujejo v izdelovanju najdaljšega olupa, je namenjen predvsem domačinom. Lani osrednjega dela praznika, to je sejemske tržnice, niso mogli izvesti. "Letos upam, da nam bo praznik uspel. Predvsem zaradi vseh razstavljavcev, ki bodo ponujali svoje izdelke na tem prazniku, in seveda tudi zaradi obiskovalcev, ki bodo te izdelke odnesli s sabo domov. To je cilj zavarovanega območja - priložnosti za domačine in obiskovalce," sklene Kunstova. Uvod v tradicionalni praznik se začne s prihodnjim tednom, vrhunec pa bo dosegel med 9. in 10. oktobrom.