Za "liberalizacijo" kave in konoplje

Družba Celjski sejem, o kateri je bilo v Celju zavoljo lastninjenja zadnje dni veliko govora (zadnji večji paket delnic, vreden dober milijon evrov, bo po obrtno-podjetniški zbornici prodala tudi občina Celje; v ozadju lastništva je sicer še vedno dolgoletni direktor sejma Franc Pangerl), se pripravlja na tradicionalne pomladne sejme. Z eno vstopnico bo tako poleg klasičnih sejmov Flora, Poroka, Altermed in ApiSlovenija možen ogled tudi sejma Kulinart in Festivala kave Slovenija.

Največji čebelarski dogodek

Za slovenske čebelarje je celjski sejem vsako leto največji dogodek leta. Je tudi sejem z eno najdaljših tradicij, tokrat ga bodo izvedli 42. zapovrstjo. "Dva dni čebelarji 'rojimo' v Celju. Zato, da vidimo, kaj je na trgu novega, pa tudi sami kaj prodamo in se na delavnicah izobražujemo," pravi Noč.

Pridelovalci želijo spremembe

Da bodo državo lahko opozorili na ne- katere pomanjkljivosti, računa tudi predsednik zadruge Konopko Boštjan Kragl. Kot opisuje, so zaradi zakonodaje slovenski pridelovalci konoplje nekonkurenčni drugim. Nekaj zato, ker zakon omejuje površine za pridelavo, nekaj pa, ker je po slovenski zakonodaji omejitev najvišje dovoljene vsebnosti kanabinoida THC v konoplji zelo nizka. Sorte, ki to zahtevo izpolnjujejo, imajo posledično tudi nižjo vsebnost kanabidiola CBD, zato drugim proizvajalcem konoplje niso konkurenčni. "Želja je tudi, da bi lahko vzgajali sadike in da bi bilo konopljo možno posaditi tudi le po pet sadik, na primer v vrtičkih, kot del samooskrbe in samozdravljenja," pravi Kragl.