Zakaj bi moral nekdo ostati zunaj, če ima s seboj psa, pravi Jožica Trateški, višja kustosinja in vodja pedagoških programov Muzeja novejše zgodovine Celje, ki je prvi psom prijazen muzej v Sloveniji. Ali še bolje, prijazen njihovim lastnikom. "Saj psi ne kažejo nekih hudih nagnjenj k ogledu kulturne dediščine. Ljudje so pa navdušeni, da lahko tudi s psi pridejo v muzej," se nekoliko pošali.
Za vzgojene pse in lastnike
Zamisel, da bi vrata odprli tudi človekovemu najboljšemu prijatelju, se je porodila v zagrebškem Etnografskem muzeju. "Ker so psi in drugi hišni ljubljenčki postali družinski člani, ki spremljajo ljudi na vseh možnih poteh, tudi turističnih, smo se odločili, da tudi tej populaciji odpremo vrata," pojasni. Že prej so pred vrati za pse vedno pripravili skledo z vodo, kakšen kuža pa se je tudi že sprehodil po njihovih razstavah, če ni bilo gneče. "Muzej ni imel striktne prepovedi vstopa psom. Se je že zgodilo, da je med zimskimi počitnicami prišla družina s Primorskega z dvema lepo vzgojenima manjšima kužkoma. In ker ni bilo gneče v otroškem muzeju, smo jih pustili naprej," se spominja Trateškova. Pse so v muzej vključili že pred leti, ko so pripravili razstavo o edini slovenski avtohtoni pasmi psov, o kraškem ovčarju, obiskovali so jih tudi že službeni psi.
Kot na sprehodu je tudi v muzeju za psa odgovoren njegov lastnik
Ne le, da dajejo vsebine, temveč jih tudi sprejemajo
Še eno razstavo si lahko pogledajo prav vsi. Pred muzejem je eksperimentalna razstava Nevidno življenje odpadkov. Sestavljajo jo štirje smetnjaki – za embalažo, steklo, papir in mešane komunalne odpadke. "Želimo, da ljudje prinesejo odpadke in se zavedo, zakaj so se sploh znašli pri njih, zakaj je treba pravilno zavreči odpadek in ali bo njegova pot drugačna, če ga bodo odložili v pravi smetnjak ali kar v koš za mešane odpadke na ulicah," namen razstave strne kustosinja Urška Repar.
Zato so smetnjake opremili z vprašanji "Si prepričan/a, da sodim v ta zabojnik?" ali "Me lahko morda recikliraš?", ki nagovarjajo mimoidoče. Razstava je pravzaprav ekološki otok. Celjsko komunalno podjetje Simbio odpadke redno odvaža, v muzeju pa jih pred tem fotografirajo. Največ je plastike, opaža Reparjeva. Ko bodo razstavo 31. avgusta zaprli, bodo navade ljudi podrobneje analizirali. "S svojo publiko najlažje komuniciramo dvosmerno, da nismo samo tisti, ki dajemo informacije, dejstva in vsebine, ampak jih tudi sprejemamo. Tako se lahko odzivamo na potrebe ljudi, ki se zanimajo in mogoče sicer ne bi prišli v naš muzej," še en vidik interaktivne razstave pred muzejem izpostavlja kustosinja.
