Rozmari Petek
Med 20 javnimi zavodi, kolikor jih deluje v mestni občini Velenje, jih je pet minulo leto končalo v rdečih številkah. Daleč največjo izgubo beleži Zdravstveni dom Velenje (ZD), ki je lani pridelal 381.511 evrov izgube, kar je sicer za skoraj 230 tisoč evrov manj kot leto poprej, celotna izguba pa je konec lanskega leta presegla milijon evrov. Kot pojasnjuje direktor Janko Šteharnik, ki mora do poletja občini predložiti sanacijski načrt, so za izgubo krivi drugi, država in ZZZS. In sicer zato, ker "nekdo nekaj spremeni, ZZZS pa tega potem ne financira, imamo določeni zavodi izgube", meni Šteharnik.
Ideja ukinitve specialističnih ambulant?
Izgubo gre pripisati tudi težavam, ki jih ima dom z organizacijo specialističnih ambulant. Ker delo v teh ambulantah ni v celoti plačano, niso organizirane vsak delovni dan. Posledično ne morejo zagotoviti, da bo nekdo, ki bo prišel z nujno napotnico k specialistu, v 24 urah ustrezno obravnavan. "Ker smo naše paciente na to opozorili tudi na naši spletni strani, so nam inšpektorji spisali 500 evrov kazni. Ampak kako naj imamo ambulante vsak dan, če zanje ne dobimo celotnega plačila. Veste, kako težko je sploh dobiti zdravnika specialista, če nimaš polnega delovnika? In potem ti delajo še drugje, mi pa smo še bolj odvisni, kdaj bodo imeli čas za nas," je svetnikom na zadnji občinski seji pojasnjeval direktor, ko je našteval razloge za rdeče številke. "Sprašujemo se, ali bomo specialistične ambulante sploh obdržali," je še dejal direktor.
Odgovor ZZZS
V članku z zgornjim naslovom (Večer, 16. 5. 2019, stran 12) je objavljena izjava g. Janka Šteharnika, direktorja Zdravstvenega doma (ZD) Velenje, da sta za lanskoletno izgubo ZD kriva ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Izjavo zavračamo kot neutemeljeno.
ZD Velenje je peti največji zdravstveni dom v državi s pogodbeno vrednostjo programov v višini 12,329.312 evrov v letu 2019, kar je za 28 odstotkov več kot v letu 2016, ko je vodenje prevzel sedanji direktor. V letu 2018 so na območju, ki ga pokriva ZZZS, Območna enota Ravne na Koroškem, trije ZD (ZD Ravne na Koroškem, Dravograd in Slovenj Gradec) od šestih poslovali s pozitivnim poslovnim izidom in trije z negativnim (ZD Velenje, Zgornjesavinjski ZD Nazarje in ZD Radlje). Trendi financiranja ZD Velenje od leta 2016 kažejo, da ZZZS plačuje temu ZD vedno več zdravstvenih timov in da zanje prejema vedno več prihodkov. V primerjavi z letom 2016 tako ZZZS financira dodatnih pet referenčnih ambulant, en tim fizioterapije, 1,5 tima delovne terapije, en tim zobozdravstva za odrasle in nekatere druge. Poleg tega pa bi lahko ZD že v letu 2018 povečal obseg programa otroškega in šolskega dispanzerja ter 0,40 programa pedopsihiatrije, kar je bil ZZZS pripravljen tudi dodatno financirati, vendar ZD pri tem ni bil uspešen. Letos pa je ZZZS prav tako pripravljen financirati dodatno en otroški in šolski dispanzer ter eno ambulanto družinske medicine. Poslovni rezultati ZD Velenje so bili od leta 2014 do 2016 pozitivni (leta 2016 36.088 evrov presežka), kasneje pa negativni kljub dejstvu, da so v letu 2016 na "tržnem" programu medicine dela imeli približno 180.000 evrov izgube in leta 2017 105.000 evrov izgube, ki jo je ZD Velenje pokrival iz sredstev, ki so jih dobili na podlagi pogodbe z ZZZS, torej iz javnih sredstev.
ZZZS vse izvajalce istovrstne dejavnosti v Sloveniji financira po enakih kriterijih in enakih merilih za obračun ter po enakih cenah vsem ZD oziroma zasebnikom s koncesijo. Večino zdravstvenih programov ZZZS financira v realiziranem obsegu storitev, vendar največ do planirane višine, vedno več storitev in dejavnosti pa ZZZS financira tudi po dejanski realizaciji, količinsko neomejeno. Nazadnje velja še opozoriti, da ZD Velenje v letu 2018 ni uspel realizirati dodatnih prihodkov iz ZZZS v višini 97.631 evrov, ker ni uspel opraviti vseh storitev v preventivi v splošnih ambulantah, pedontologiji, zobozdravstvu za mladino, paradontologiji in še v nekaterih drugih programih.
Danijela Štumberger, vodja - direktorica Območna enota Ravne na Koroškem ZZZS
Saga medicine dela še ni pozabljena
Znano je, da je vodstvo ZD Velenje pred časom poskušalo zapreti tudi ambulanto za medicino dela in športa. Natančneje, poskušalo jo je prodati z zaposlenimi vred, češ da dela izgubo. Po drugi strani je to ena rednih tržnih dejavnosti, s katerimi si nekateri zdravstveni domovi polnijo malho. Sedaj je iz pojasnil direktorja mogoče razbrati, da je bila rakava rana vsega izguba kontrole. "Dokler nismo formirali natančnega kontrolinga, nismo vedeli, kje curlja," je dejal Šteharnik in opisoval, kakšen način dela je imela ta enota. "Še pri frizerju se mora človek naročiti, tja pa si lahko prišel, kadar si hotel. Pa še najdražji tod okoli smo bili." Sedaj, ko je to urejeno, menda tudi izgube ne bo več.
