Zdravstveni dom Velenje: Zakaj zdravniki odhajajo, kdaj bodo prišli zdravniki iz Bosne?

Medtem ko v Celju pred vrati ambulante za neopredeljene paciente ni prav nobene gneče, so te v Velenju prišle v najbolj optimalnem času. Konec decembra sta delo v velenjskem zdravstvenem domu (ZD Velenje) zaključila družinska zdravnika Vesna Lah in Aleksandar Lazić, pred kratkim pa še pediatrinja Irena Gusič. Občani, ki so že pred tem večkrat bili kritični do domačega zdravstvenega doma (tudi vsi kandidati za župane, z izjemo izvoljenega župana, so bili do te problematike izredno kritični), so zdaj še bolj razočarani. Predvsem pa jih že dlje časa jezi, da zdravstveni dom čez dan nima organizirane dežurne službe, temveč ljudi pošiljajo v veliko manjše Nazarje, Žalec in Slovenj Gradec. Kdo je kriv?

Direktor ZD Velenje Janko Šteharnik je v prvi vrsti poslušalce okrogle mize, ki jo je pripravil portal Velenjčan.si, poskušal naučiti, kdaj koga klicati. "Velenje med 7. in 19. uro nima dežurnega zdravnika. Imajo ga Nazarje, Žalec in Slovenj Gradec. Ima pa nujno medicinsko pomoč za urgentna stanja, ki pa je dosegljiva samo preko številke 112. Med 21. in 7. uro zjutraj, torej ponoči, in ob koncih tedna ter praznikih imamo dežurno službo, čez dan pa je kot rečeno v sosednjih občinah. Še enkrat - dežurne ambulante Velenje čez dan nima!" je poudaril Šteharnik. Težava, ki jo vidi sam, je v dejstvu, da ljudje izkoriščajo prostore urgentnega oddelka za nenujna stanja in povzročajo kaos, opisuje. "Če bi to razumeli, bi nam bilo vsem veliko lažje. Morali se bomo držati pravil. To bo dobro za vas pa tudi za zaposlene. Ali če povem bolj na praktičnem primeru: čez vikend ste se slabo počutili, v ponedeljek pa vaš osebni zdravnik ne dela. Koga klicati? V ZD Velenje ne morete, ker nimamo dežurne ambulante, razen če ni stanje za 112. To vam hočemo povedati. Kličite v Nazarje, Žalec ali Slovenj Gradec. Tam so dežurne ambulante. Ali še en primer: zlomili ste si nogo. Kam boste šli? V ZD Velenje boste izgubljali čas. Če pokličete 112, bo prišlo reševalno vozilo brez zdravnika in vas odpeljalo v bolnico."

Poslušalci takšnih dejstev niso mogli razumeti. Mestna občina Velenje je nekajkrat večja od Nazarij, tudi od Žalca in Slovenj Gradca, pa se morajo velenjski pacienti voziti v manjše kraje, kjer pa imajo dežurno službo tudi ves dan. "Takšno mrežo je postavila država in verjetno je država tista, ki to spreminja. A tudi če bi jo imeli, bi verjetno trčili še na kadrovski problem, ker bi potrebovali dodatnih šest zdravnikov," je opisal Šteharnik. "Sploh pa, dežurne ambulante so 15 kilometrov stran. Če jih res tako nujno potrebujete, se boste odpeljali tja. Ko greste kupovat eno 'pormašino' ali pogledat film, se tudi peljete tako daleč. Saj tega ne delate vsak dan. Pojdite tja in pustite ljudi v ZD Velenje, da delajo," je dodal, saj kot je še opisal, takšni, ki iščejo dežurno službo, povzročajo kaos in "izkoriščajo" druge zdravnike.

Ni prvič, da je direktor okrcal paciente. Pred časom jih je okaral, da se ne znajo dostojno obnašati in da njihovi zdravniki zaradi njihovega neprimernega obnašanja odhajajo. Zdaj dodaja, da je k temu prispevala tudi (pre)pozna občinska odločitev za podelitev koncesij: štiri koncesije so velenjski svetniki potrdili šele pred tednom dni. Zdravnica Vesna Lah je gotovo ena tistih, ki niso več hoteli čakati, in je svojo zasebno ambulanto, ki je že polna, odprla v Šoštanju, kjer je dobila koncesijo. Za druge ni povsem jasno, zakaj so odšli. Nekateri domnevajo, da tudi zaradi vodstva zdravstvenega doma, kar je sicer Šteharnik že pred časom zanikal in odnose opisal kot zgledne. Znano je tudi, da Šteharnik ves čas spodbuja podeljevanje koncesij, saj meni, da bi praktično vsi morali biti samostojni podjetniki, da bi bolje delali. Je zdaj zadovoljen, ko je občina podelila štiri koncesije? "Ta trenutek to za nas ne pomeni še nič. Če bo kdo vzel koncesijo, bo pa to za nas pomenilo razbremenitev. Naši zdravniki, ki so lani hoteli imeti koncesijo, so že odšli. Dvomim, da se bodo vrnili." Dodal je, da pomanjkanja zdravnikov v ZD Velenje ne bi bilo, če bi bile koncesije razpisane julija lani. Vseeno končne rešitve ne vidi zgolj v koncesijah, saj vsaka pridobljena koncesija običajno pomeni izgubo zdravnika v nekem drugem zdravstvenem domu. "Mi imamo zaprt zdravstveni sistem, nimamo priliva iz tujine, torej lahko samo en drugemu jemljemo. V Sloveniji je že tretjina splošnih zdravnikov s koncesijo, v zobozdravstvu jih je 55 odstotkov. Počasi se zdravniki le odločajo za koncesionarstvo, ker so bolj samostojni, tisti z malo podjetniške žilice pa lahko - kot vsak gospodarski subjekt - ustvarijo več prihodka zase, kot bi ga imeli v javnem zavodu."

Šteharnik je pred meseci napovedal tudi, da se bo sam odpravil iskat zdravnike v Bosno. Je misija uspela? "Imamo tri zelo resne kandidate. Za dva zdravnika iz Bosne sta dokumentaciji že vloženi na ministrstvu. Vsi trije so specialisti, dva od njih celo govorita albansko; v Velenju imamo velik problem z albansko govorečimi pacienti in tudi njim želimo pomagati," je dejal direktor. ZD Velenje tujim zdravnikom pomaga pri vlaganju dokumentacije, obenem jim bodo plačali stroške intenzivnega učenja slovenskega jezika. "Če bi država razumela, da letno razpišemo 80 specializacij za splošne zdravnike, od tega jih 40 ni zasedenih, bi razliko v denarju lahko namenila ravno za te malenkostne stroške v primerjavi s samo specializacijo. Iz tujine dobiš izdelanega zdravnika za deset tisoč evrov, sicer ga bomo šest let izobraževali za 200 tisoč evrov. Upam, da bo država to razumela in da bo tisti, ki financira specializacije, pokril stroške, ki so ta trenutek naši. Mi plačamo kadrovsko agencijo, stroške potovanja, tečaja ... Tu bo nastala zanimiva borba tistih, ki bodo to razumeli, in tistih, ki bodo čakali, da se vse zgodi samo od sebe," je zaključil direktor.