Od februarja letos se na celjskem sodišču pravdata Mestna občina Celje in Cinkarna Celje - občina namreč toži Cinkarno Celje za povračilo 1,3 milijona evrov, ki so jih sami pred leti morali plačati podjetju Stonex, da je to predelalo kupe, ki so nastali pri gradnji infrastrukture na območju dela stare cinkarne, znane kot najbolj onesnaženo območje Celja. Infrastrukturo je za naročnika, Mestno občino Celje, gradilo podjetje CM Celje, a ker je medtem gradbišče obiskala okoljska inšpektorica, izkopanih kupov niso smeli več premikati. Analize odkopane zemljine so namreč pokazale pričakovano; in sicer, da je zemljina v pretežni meri tako močno onesnažena, da velja za nevarni odpadek. Ker je prijava priromala tudi na Evropsko komisijo, kar je posledično pripeljalo do sodbe EU, je bila občina dolžna odpadek primerno sanirati, kar jo je stalo omenjenih 1,3 milijona evrov.
Občina si je sprva denar poskušala povrniti s tožbo CM Celja, ki je medtem že končalo v stečaju. Tu ni bila uspešna. Kasneje je vložila tožbo še proti Cinkarni Celje, saj sta cinkarna in občina v primopredajnem zapisniku zapisali, da bosta, če bo občina naletela na stara bremena, ta reševali družno. A kot trdi Cinkarna Celje, se je to nanašalo le na morebiti kasneje odkrite katranske sode in druge odpadke, ki bi se še lahko skrivali v nekdanjih napol propadlih objektih, celjska občina pa trdi, da se je to nanašalo na vsa okoljska bremena.
Tokrat je na sodišču pričal celjski župan Bojan Šrot, ki je leta 2002 s Cinkarno podpisal primopredajni zapisnik. Sam trdi, da so se ob predaji zemljišča dogovorili, da bo v primeru, da so tam nevarne snovi, stroške sanacije krila Cinkarna Celje. To naj bi župan zahteval zato, ker je takrat v javnosti bilo veliko govora o katranskih in gudronskih jamah na območju Pesnice, zato je bilo pričakovati podobne najdbe tudi v Celju. Drugega posebnega niso pričakovali, saj je bilo vedenje, tako Šrot, takrat drugačno kot pred desetimi leti. Vedeli sicer so, da so v zemlji težke kovine, saj sta tudi nekdanja direktorja Cinkarne Marjan Prelec in Tomaž Benčina večkrat dejala, da cinkarna ni lekarna, je dodal, ko ga je odvetnik cinkarne Stojan Zdolšek opomnil, da so že pri gradnji Tehnopolisa leta 2005 vedeli, da gre za območje velikega onesnaženja. A kot je dodal Šrot, se takrat ni vedelo, kakšne vrednosti težkih kovin odpadek klasificirajo za nevaren." Če bi vedeli to, kar smo vedeli 15 let kasneje, tega darila občina ne bi sprejela," je še dejal župan. "Ko smo to podpisovali, so veljali čisto drugačni predpisi kot kasneje, ko je prišla sodba," je dejal Šrot in dodal, da je šele iz inšpekcijske odločbe iz leta 2011 izvedel, da je zemljina onesnažena.
Zdolška je ob tem zanimalo, zakaj je občina najprej tožila CM Celje, šele nato pa Cinkarno Celje. Kot je pojasnila pravna svetovalka na Mestni občini Celje Mateja Böhm, ki je bila povabljena kot priča, se je občina za tožbo CM Celja odločila iz previdnosti, ker je podjetje šlo v stečaj, in so se bali, da ne bi zamudili zakonskih rokov. Zato so tožbo proti CM Celju morali vložiti prej. Sojenje se bo nadaljevalo 14. oktobra.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
