Kljub temu, da je medičarstvo prastara obrt, s katero so se začeli ukvarjati že stari Slovani in je bila tudi v naših krajih izredno priljubljena in cenjena, danes počasi izginja. V Sloveniji imamo namreč, kot pove Gregor Celec iz Murske Sobote, vsega skupaj pet medičarjev. In prav on je eden od njih.
Obrt prevzel od dedka
Nad medičarstvom ga je navdušil njegov dedek Štefan, ki se je za medičerja izučil v Ljutomeru, kasneje pa delal v delavnici medičarke Antauerjeve v Murski Soboti. Ko je šla v pokoj, je prevzel njeno obrt in odprl delavnico v ulici Štefana Kovača, kjer se nahaja še danes. Kljub temu da je imel Štefan Celec tri sinove, nihče od njih ni hotel prevzeti obrti, zato je vso upanje, da se bo medičarstvo prenašalo iz roda v rod, polagal v najstarejšega vnuka Gregorja. Ta se spominja, da se mu v osnovnošolskih letih še sanjalo ni, kaj je medičarstvo, a ga je dedek vendarle uspel prepričati, da po končani slaščičarski šoli nadaljuje svojo pot prav v tej obrti. "Z medičarstvom se ukvarjam 27 let," ponosno pove Gregor Celec, hkrati pa prizna, da je bila pot, ki jo je ubral, polna vzponov in padcev.
"Če so bili včasih lectarski izdelki cenjeni in so jih ljudje kupovali, se je čez nekaj let zanimanje zanje močno zmanjšalo, tudi zaradi cenejših medenjakov, narejenih v tujini, ki se prodajajo v trgovinah. Danes ljudje spet cenijo to, kar je domače, izdelano z lastnimi rokami," je vesel preobrata v razmišljanju medičarski mojster.
Medenjaki različnih okusev
Lectove izdelke ustvarjata skupaj z ženo Vlasto Šoštarič Celec. Navadni medenjaki so narejeni po starem receptu, ki je, kot pravi Gregor Celec, družinska skrivnost, saj se je pod njega podpisal njegov dedek. Ker pa zakonca sledita smernicam, ponujata medenjake različnih okusov, med katerimi se najdejo vinski, ginovi, rumovi, brusnični, lešnikovi, čokoladni, slivovi medenjaki in še bi lahko naštevali, saj je izbor res velik. Sestavine, ki jih uporabljata pri pripravi medenjakov, ostajajo v večini tradicionalno enake: za sladilo uporabljata gozdni med, ker ni tako sladek, moka je lahko ržena ali pšenična, za zagovornike zdravega načina življenja pa tudi polnozrnata ali pirina.
Največje srce veliko kar 40 cm
Posebno mesto med izdelki imajo lectova srca, ki vzamejo mojstroma veliko časa pri izdelavi. Za eno samo srce potrebujeta tudi en teden dela. Kot pojasni Gregor Celec, je najprej potrebno narediti testo, pustiti, da počiva, ga premazati, ponovno pustiti, da se posuši, ga še enkrat premazati ... Na koncu sledi poslikava in okrasitev srčka, za katerega je zadolžena njegova soproga, saj dekoracija zahteva tudi nekaj umetniške žilice, predvsem pa mirno roko. Največji srček, ki sta ga Celčeva izdelala, je bil velik 40 cm. "Bil bi še večji," pravita, a večje peči nimata. Po njunih besedah so lectova srca priljubljeno darilo ali spomin za poroke, obletnice, rojstne dneve, pa tudi kot dokaz ljubezni, kot je bilo to nekdaj v navadi. "Moški je svoji izbranki podaril srce iz lecta, na katerem je bilo posebno posvetilo. Ko ga je njegova draga prebrala, se je pogledala v ogledalo, ki je nepogrešljiv okras skoraj vsakega lectovega srca, in videla, da je najlepša na tem svetu," simboliko lectovih src opiše medičarski mojster, ki ga je mogoče srečati na sejmih v Prekmurju in na Štajerskem, njegove izdelke pa kupiti tudi na domači spletni strani. A kot še doda Celec, lectova srca prav zaradi dekoracije ne sodijo med živila, a to še ne pomeni, da niso užitna. "Če boste odstranili posvetilo, ogledalo in drugo okrasje, boste uživali v nepozabnih okusih," še pristavi medičar iz Murske Sobote.
