Jasna Marin
Če menite, da najbolj tekne sveža poletna solata, pripravljena iz doma pridelane zelenjave, potem poskrbite, da boste pridelek pobirali na domačih kvadratih. Nič ne de, če nimate pravega vrta, kajti brez težav si lahko vrtiček v posodah ali koritih uredite tudi na balkonu. Če je balkonski prostor dovolj osončen, lahko tudi sredi mesta dobro uspevajo mnoge vrste zelišč, jagodičevja in vrtnin, med slednjimi so zlasti priljubljeni paprika, jajčevci, korenček, redkvice, zelena solata, feferoni in paradižnik. Resda je na mnogih vrtnarijah zaloga sadik plodovk že pošla, a lahko, da boste ob obisku vrtnarije še imeli srečo, pa tudi na tržnici Mariboru so sadike zelenjadnic še na prodaj. V vsakem primeru je bistveno, da za majhen balkon poiščete rastline, ki ohranijo majhno in strnjeno rast.
Trohnenje konice in rjav listni rob
Zaradi pomanjkanja kalcija se največkrat pojavijo težave na paradižniku in papriki, opazimo jih tudi na solati, zelju. Pomanjkanje kalcija se na paradižniku in papriki odraža tako, da začne trohneti konica (muha) plodu. Da bi preprečili težavo, je treba z listnim gnojilom, ki vsebuje kalcij, pričeti ob pojavu prvih plodov, drugič ob nadaljnji rasti plodov in tretjič v času prvega obarvanja in spremembe barve. Škropite vsako etažo plodov takoj, ko opazite razvoj novih plodov na posamezni etaži. Čim hitreje poskrbite za dodajanje kalcija rastlinam, ki kažejo pomanjkanje. Poškodovanih plodov ne boste mogli pozdraviti, s kalcijem pa boste preskrbeli za vse na novo zrasle plodove. Škropljenje pri paradižniku do pričetka barvanja plodov in temperaturah nad 30 ºC ponavljajte na pet do sedem dni. Pri temperaturah pod 30 ºC pa škropljenje ponavljajte v 10- do 14-dnevnih presledkih.
Za solato, zelje in drugo listno zelenjavo je značilno, da ima ob pomanjkanju kalcija rjavi listni rob. Takšni znaki se hitro pokažejo pri gojenju solatnic in kapusnic (solata, zelje, cvetača, brokoli, ohrovt …). Pri kapusnicah se pomanjkanje pri mladih rastlinah lahko kaže tudi v rjavenju listnih žil, kasneje v razvoju je znak pomanjkanja rjavenje in odmiranje robov notranjih listov (izrazito pri kitajskem zelju). Solatnice so ob pomanjkanju kalcija občutljive tudi na okužbe s sivo plesnijo.
Drugačne razmere kot na vrtu
Rastline v posodah so bolj odvisne od naše oskrbe kot tiste na vrtu. Le katera rastlina v naravi bi si za svoj dom izbrala cvetlični lonček? Pravzaprav je vsakomur jasno, da si rastline, ki smo jih posadili na balkon, same ne bi izbrale takšnega rastišča. Zato od rastline, ki smo jo posadili v lonec, ne moremo pričakovati, da bo sama od sebe veselo uspevala na mestu, ki ji ga dodelimo, temveč potrebujejo redno oskrbo. Pravzaprav moramo tako z zelenjavo kot tudi zelišči in sadjem ravnati skrbno od vsega začetka - rastlinam je treba priskrbeti ustrezno zemljo, jim zagotoviti dovolj velik lonec, jih redno zalivati in gnojiti, po potrebi tudi obrezovati ali odstranjevati zalistnike, ter jih postaviti na mesto, kjer dobijo ustrezno količino sončne svetlobe za uspešno rast.
Paradižniki za gojenje v posodah
Ste kupili sadike paradižnika, ki so, ko ste jih prinesli domov, že imele veliko število plodov? Vedite, da plodov ne bo iz dneva v dan le še več in več, če jih boste zgolj občudovali. Treba bo tudi nekaj narediti, da se bodo iz cvetov razvili plodovi. Ker čmrlji, ki so opraševalci paradižnika, redkeje obiščejo balkone, cvetoči paradižnik vsak dan opoldne malce potresite, da se cvetovi oprašijo.
Kdaj zalivati?
Osnovno pravilo balkonskega vrtnarjenja je, da je treba zalivati takrat, ko se zemlja v lončku ali posodi osuši, vendar ne presuši. Dobro je, da pred zalivanjem s prstom dva centimetra globoko v zemlji preverite, ali je zemlja vendarle še dovolj vlažna.
Ko prst potrebuje vodo, jo izdatno zalijte. Le tako bo voda prodrla v nižje sloje prsti. Pazite, da voda ne bo zastajala v koritih. Zlasti sredozemskim zeliščem preveč vode prej škoduje kot koristi.
V poletni vročini je priporočljivo, da zemljo zalijete zgodaj zjutraj in po potrebi še zvečer, ko ni več vročine.
Pred gnojenjem zemljo obvezno najprej zalijte z vodo, šele nato vodi primešajte tekoče gnojilo in tla pognojite.
Rastlin nikoli ne gnojite v vročini, saj bo učinek podobno poguben, kot če bi se v hudi vročini človek prenajedal težke hrane.
Paprika, čili, kumarice
Tudi paprika je primerna za balkonski vrt. Izberete lahko klasične, a tudi mini paprike, ki jih odlikuje kompaktna rast, kot so mini sorta paprike snackly s koničastimi zelo sočnimi plodovi, ki zrastejo v velikost približno šest krat tri centimetre. Mladi plodovi so zeleni, zreli pa se obarvajo rumeno, oranžno ali rdeče, odvisno od sorte.
Še več balkonskega pridelka
V majhnih koritih se dobro obnese tudi solata, ki ne naredi prevelikih glav, pa tudi fižol, grah, redkvica, radič in rukola. Če želite zelenjavi dodati še nekaj sadne osvežitve, so za sajenje v lončke dobra izbira jagode, ribez ali borovnice, za začetnike vrtnarjenja pa so vsekakor najboljša rešitev različne dišavnice in zelišča, ki jih lahko kupite že posajene v lončkih s substratom in preprosto postavite na polico, denimo timijan, origano, lovor, koriander, žajbelj, meta, melisa, bazilika, peteršilj, drobnjak in rožmarin. Večini zelišč dobro dene neposredno sonce, v primeru manjše izpostavljenosti sončnim žarkom bo njihov okus manj intenziven. Dobro se na balkonu obnesejo tudi bolj eksotične rastline, denimo mešanica azijske listnate zelenjave, ki jo sproti režete za solato. Takšna mešanica je priročna izbira za gojenje skozi vse leto.
